danes prisl. danes: Od nuza tedai strahu Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ jest vaſs danas opominam ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl ǀ de hozhete dones ta lepi navuk Svetiga Ambrosha dopolnit ǀ donas bo meni ſadoſti
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.
Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji
Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji
aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.
Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji
Brabancija -e ž zemljepisno lastno ime Brabant: v'tej deſheli Brabantia im. ed. imenovani (II, 13) ǀ en ſhlachten Gospud is Brabantiæ rod. ed. (IV, 307) ǀ v' Brabanci mest. ed. en Gospud je imel eniga hlapza (V, 167) Brabánt, nekoč samostojno vojvodstvo, v 15. in 16. stol. središče nizozemske kulture, danes pokrajina na Nizozemskem in v Belgiji
Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte
Fotinus m osebno lastno ime Fotin: katere Fotinus im. ed. je bil obnoril, vuzhiozh, de Beſseda nej Bug Fotín (umrl 376), škof v panonskem mestu Sirmium, danes Sremska Mitrovica
Galicija -e ž zemljepisno lastno ime Galicija: Alphonsus Krajl is Galitie rod. ed. je bil umerl (V, 245) ǀ v' Gallitio tož. ed. rajshejo is celliga ſvejtà Firshti, Krajly, inu drugi ludje (III, 384) ǀ en mosh je shal v' Gallitio tož. ed. obiskat grob S. Jacoba (III, 388) Galícija, nekdaj kraljestvo, danes pokrajina v severozahodni Španiji
Goa ž zemljepisno lastno ime Goa: Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali
Gradiška -e ž zemljepisno lastno ime Gradiška: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Gradiski mest. ed. (IV, 171) Grádiška, hrv. mesto v osrednji Slavoniji, danes Nova Gradiška
Kanisa -e ž zemljepisno lastno ime Kanjiža: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi mest. ed., v' Peter Varadini (IV, 171) Kánjiža, danes madž. Magyarkanisza, mesto v Vojvodini.
Katalonija -e ž zemljepisno lastno ime Katalonija: V'catalonij mest. ed. tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno ſo bili na gauge obeſſili (II, 332) Katalónija, principat, danes pokrajina ob sredozemski obali na severu Pirenejskega polotoka
Loteringija -e ž zemljepisno lastno ime Lotaringija: katero s' takorshno zhaſtio ſo jo bily v' Loteringio tož. ed. perpelali (III, 561) Lotaríngija, danes Loréna, frc. Lorraine, pokrajina med Vogezi, Šampanjo in Ardeni
Miklavž -a m osebno lastno ime Miklavž: obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)
Mira -e ž zemljepisno lastno ime Mira: ſta bila nyh reisho obernila skuſi tu Meſtu Miro tož. ed., de bi tiga S. Shkoffa vidla Míra, gr. Μύρα, mesto v Likiji, danes Kocadere v Turčiji
Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji
Nisibe zemljepisno lastno ime Nisibis: Tu tudi morio sposnati Perſianary, katere njeh krajl Sapor je bil per, pelal de bi tu Mestu Niſibe noter vſeli (I/1, 5) Nisíbis, danes turš. Nusaybin, mesto v severni Mezopotamiji
Peru m zemljepisno lastno ime Peru: Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà, de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei (V, 210) Perú, dežela, danes država v Južni Ameriki
Samarija -e ž zemljepisno lastno ime Samarija: pride bliſu meſta Samaria im. ed. imenovaniga, ter ſede na Jacobavo shterno ǀ od Ierusalemskiga mesta pojdemo v'tu mestu ſamario tož. ed. ǀ is Judouske deshele v' ſamario tož. ed. je rajshal ǀ je bil njega poſlal v Samario tož. ed. Samaríja, glavno mesto Izraelovega severnega kraljestva (danes Sebasta) in pokrajina okrog njega
Sirakuza -e ž zemljepisno lastno ime 1. Sirakuze: Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe rod. ed. pobegnil 2. Siracusa: v' Sicily v' tem meſti Siracuſa en Purgar na veliko Sabboto je v' kerſti dershal eno Dekelzo (V, 433) Sirakúze, gr. Συρακοῦσαι, kolonija na Siciliji, danes it. Siracusa
smirenski -a prid. smirenski: je Gospud Bug djal ſmirneskimu daj. ed. m shkoffu (II, 544) Smírna, danes turš. İzmir, mesto ob sredozemski obali Male Azije
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč: vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
Tavmaturgus -ga m osebno lastno ime Čudodelnik: pravi S. Gregor Thaumaturgus im. ed. ǀ kakor je bil ſturil S. Grogor Thaumaturgus im. ed. ǀ Gregorius Taumathurgus im. ed. ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Hrib od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti vendar na proshno S. Grogoria Thaumaturga rod. ed. ſe gane s'mejſta Sv. Grêgor Čudodélnik (pribl. 213–270), škof v Neocezareji, danes Niksar v Turčiji; vzdevek Čudodélnik je prevod gr. vzdevka TTTHαυματουργός, katerega apelativni pomen je ‛čarodej, čudodelnik’.
Tesalonika -e ž zemljepisno lastno ime Tesalonika, Solun: eno nuzh ſe je njemu ſainalu, de ſupet ſe je bil v' Teſſalonico tož. ed. povernil (V, 80) Tesaloníka, danes Solún, lat. Thessalonica, gr. Θεσσαλονίκη, mesto v gr. Makedoniji
Toledum zemljepisno lastno ime Toledo: kar ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy v'tem meſti Toledum im. ed. imenovanem (I/2, 212) Tolédo, mesto južno od Madrida, 1095–1559 prestolnica kraljestva Kastilja, do danes sedež nadškofije
Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt
Anže m osebno lastno ime Anže, Janez: kar Anſhik ſe navuzhj, letu Anſhe im. ed. ſna (III, 594) ǀ Sakaj kar Anshik ſe navuzhj letu Anshe im. ed. ſna (III, 595) Danes se pregovor glasi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.
Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji
cent -a m (denarna enota) cent: neſsaj mu da ta cent tož. ed. denaru ǀ temu drugimi je bil dall li dua centa tož. dv. ǀ kateri bi bil meni shenkal dua centa tož. dv. ſrebra ǀ kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou rod. mn. prejel ǀ je bil dolshan deſet taushent zentou rod. mn. denarju ſvojmu Gospudu ǀ Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza, kateri je bil ſadubil deſſet centou rod. mn., kakor taiſtiga, kateri li shteri cente tož. mn. je bil udubil ← star. frc. cent (danes centime) ‛stoti del osnovne denarne enote’
Dotan m zemljepisno lastno ime Dotan: de bi tu Meſtu Dothan im. ed. oblegil, v' katerem Eliſeus ſe je nashal (III, 501) Dotán, gr. Δοτάια, Δοϑάιμ, lat. V Dothain, danes Tell Do-Thân, mesto v Palestini (SP 1 Mz 37,17)
Edesa ž zemljepisno lastno ime Edesa: je bil prishal v' tu meſtu Edeſſa im. ed. imenovanu (III, 364) ǀ v' tej desheli Edeſſa im. ed. imenouani (III, 527) Edésa, lat. Edessa, danes turš. Urfa, mesto in pokrajina med Anatolijo in Mezopotamijo.
Falaris m osebno lastno ime Falaris: Phalaris im. ed. Sicilianski Krajl en neusmilen trinoh, te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu shgati Fálaris, gr. Φάλαρις (6. stol. pr. Kr.), tiran v gr. koloniji Akragas, lat. Agrigentum, it. Grigenti, danes Agrigento na Siciliji
Hispalenz m osebno lastno ime Seviljski: k' ſadnimu proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca Hispalensa tož. ed. (V, 334) Hispalensis je srlat. prid. iz krajevnega imena, ki se danes špan. glasi Sevilla.
Jehova m osebno lastno ime Jahve: na zhelli pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua im. ed. ǀ Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe, inu po navadi tu S. Imè iehova im. ed. na zhellu poſtavi Jehôva je napačna srednjeveška izgovarjava tetragrama JHWH, danes branega Jáhve, s katerim se v Stari zavezi navaja božje ime.
Kartago zemljepisno lastno ime Kartagina: Kaj pomaga timu bogatimu Sicheuſu, kateri tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani, de ona s'tajſtimi je bila ſturila ſisidat tu veliku mejſtu Carthago im./tož. ed. (II, 410) Kartágina, lat. Carthāgō, feničansko mesto v Severni Afriki, danes v Tuniziji
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
Lira ž zemljepisno lastno ime Lirade Lira cit. pril. osebno lastno ime iz Lire: Nicolaus de Lijra odgovorj (I/1, 55) ǀ Nicolaus de Lijra pravi zhes tajſte beſsede (II, 230) ǀ Nicolaus de Lyra (II, 312) Líra, lat. Lyra, danes Vieille Lyre, mesto v Normandiji; → Liranus
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
Najhajzel -na m zemljepisno lastno ime Nové Zámky: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu mest. ed. (IV, 171) Mišljena je trdnjava na južnem Slovaškem, ki se danes imenuje Nové Zámky, njeno nem. ime pa je Neuhäusel.
nicenus cit. prid. nicejski: raunu tu nam hozhe dati saſtopit Concilium Nicænum im. ed. s (I/1, 89) ǀ kadar ſo dershali Concilium Nicenum tož. ed. s (III, 597) V Niceji, danes turš. İznik, je bil prvi koncil 325, drugi pa 787; → Nicenzar.
palmirenski -a prid. palmirski: Zenobia Palmirenska im. ed. ž Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Palmíra, lat. Palmyra, danes Tadmōr, mesto v Siriji, ki ga je 271 zavzel Avrelijan.
Pesta -e ž zemljepisno lastno ime Pešta: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti mest. ed., na Budi (IV, 171) Péšta, madž. Pest, danes del Budimpešte
Piktaviensis m osebno lastno ime kakor pishe Petrus Pictavienſis im. ed. ǀ kakor ta Vuzheni Peter Pictavienſis im. ed. je ſapiſſanu puſtil (V, 339) Verjetno je mišljen Péter Dúnajski (12. stol.), učenec Gilberta iz Poitiersa, srlat. Pictavium, danes frc. Poitiers; → Piktavija.
pust1 -a m pust, pustni čas: nebo vejdil, kadai je bil Puſt im. ed. ǀ ob zhaſſu tiga puſta rod. ed. ǀ od puſta rod. ed. teh kershnikou je prerokoval ǀ celli puſt tož. ed. je vshemah hodel, inu noril ǀ je ena ſtara navada ob puſtu mest. ed. pleſſat ǀ slasti ò puſtu mest. ed. ǀ dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu mest. ed. ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti mest. ed. dobre vole biti Skrajšano iz mesopust, kar je kalk po star. it. carnelevare, danes carnevale ‛pust’; → Pust
Semeranar -ja m prebivalsko lastno ime Smirnčan (?): ſe hualio … Semeranary im. mn. s' to krotko golobizo (III, 259 s.) Morda so mišljeni prebivalci mesta Smirna, danes turš. İzmir.
star1 -ja m mernik: en ſtar im. ed. pshenize je velal 32 erdezhih slatau ǀ te proſsi en ſtar tož. ed. shita napuſsodo ǀ stu volu, taushent ſtariu rod. mn. phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ← star. it. stario (danes staio) < srlat. starium < lat. sextārius ‛mernik’
Tiro zemljepisno lastno ime Tir: S. Grogor je premishloval, kar Ezechiel Prerok je piſſanu puſtil od tiga bogatiga, inu shlahtniga meſta Tiro im. ed., kateru je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne kupzhje kateru po morje ſe pele (V, 108) ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro im. ed., inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Tír, it. Tiro, lat. V Tyrus, gr. Τύρος, feničansko mesto ob Sredozemskem morju, danes Sur v Libanonu
toler m tolar: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru vina, en toler im. ed. (II, 72) ǀ kadar sgubè en toler tož. ed., en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio (I/1, 150) ǀ s'en ſam toller tož. ed. mosha farata, inu vero prelomi (IV, 297) ← star. nem. Thaler, skrajšano iz Joachimsthaler po dolini Sankt Joachimstal, danes češ. Jáchymov, kjer so bili rudniki srebra
Tornacensis m osebno lastno ime iz Tournaija: Petrus Tornacenſis im. ed. odgovorj (II, 579) Lat. Turnacum, danes frc. Tournai, niz. Doornijk, škofijsko mesto v Valoniji
ženim -a m ženin: kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.