Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

dežêla -e ž, rod. mn. tudi deželá (é)
1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države; ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|
2. |podeželje|: živeti na ~i
Nôva dežêla -e -e ž, zem. i. (ó é) |dvojni otok v Severnem ledenem morju|: na ~i ~i
novodežêlski -a -o (é; ȇ)
Svéta dežêla -e -e ž, zem. i. (ẹ́ é) Palestina: v ~i ~i
móžen -žna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) mogoč: poiskati ~o rešitev; Nastop službe je ~ takoj
móžno -ega s, pojm. (ọ́) mogoče: pogovarjati se o ~em
móžnost -i ž, (ọ́) izbrati med dvema ~ma; ~i za zmago; publ. njegove ustvarjalne ~i zmožnosti; poud. dežela neomejenih ~i |dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje|
obljúbljen -a -o (ú) ~a nagrada
obljúbljeni -a -o (ú) poud. ~a dežela |dežela preobilja, izobilja|
Aramêja -e ž, zem. i. (ȇ) |svetopisemska dežela|: v ~i
aramêjski -a -o (ȇ)
Aramêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ)
Aramêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Aramêjčev -a -o (ȇ)
Baden-Württemberg -a [bádən-vírtemberg-] m, zem. i. (á-í) |nemška zvezna dežela|: v ~u
baden-württemberški -a -o (á-í)
Báden-Württemberžàn -ána in Báden-Württemberžán -a m, preb. i. (á-ȁ á-á; á-ȃ)
Báden-Württemberžánka -e ž, preb. i. (á-ȃ)
Bavárska -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~i na Bavarskem
bavárski -a -o (ȃ)
Bavárec -rca m z -em preb. i. (ȃ)
Bavárka -e ž, preb. i. (ȃ)
Bavárčev -a -o (ȃ)
Brándenburg -a m, zem. i. (á) |nemška zvezna dežela|: v ~u
brándenburški -a -o (á)
Brandenburžàn -ána in Brandenburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brandenburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Carníola -e [karnijola] ž, zem. i. (ȋ) (dežela) Kranjska: v ~i
dežêlica -e ž (é) manjš.; ljubk. |dežela|
Dólnja Ávstrija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: v ~i ~i
dolnjeavstríjski -a -o (ȋ)
Dolnjeavstríjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Dolnjeavstríjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Dolnjeavstríjčev -a -o (ȋ)
eldorádo -a m (ȃ) neobč. obljubljena dežela
Górnja Ávstrija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ á) |zvezna avstrijska dežela|: v ~i ~i
gornjeavstríjski -a -o (ȋ)
Gornjeavstríjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Gornjeavstríjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Gornjeavstríjčev -a -o (ȋ)
Gradiščánska -e ž, zem. i. (ȃ) |zvezna avstrijska dežela|: v ~i na Gradiščanskem
gradiščánski -a -o (ȃ)
Gradiščàn -ána in Gradiščán -a in Gradiščánec -nca m, tretja oblika z -em preb. i. (ȁ á; ȃ; ȃ)
Gradiščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Héssen -ssna [hesən] m, zem. i. (ẹ́) |nemška zvezna dežela|
héssenski -a -o [sə] (ẹ́)
Héssenec -nca [sə] m s -em preb. i. (ẹ́)
Héssenka -e [sə] ž, preb. i. (ẹ́)
Héssenčev -a -o [sə] (ẹ́)
Índija Koromándija -e -e ž, zem. i. (í á) |domišljijska dežela obilja|: v ~i ~i
Koromándija -e ž, zem. i. (ȃ) |domišljijska dežela izobilja|: v ~i
Koromándijec -jca m s -em preb. i. (ȃ)
Koromándijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Koromándijčev -a -o (ȃ)
Koróška -e ž, zem. i. (ọ̑) |slovenska pokrajina; avstrijska zvezna dežela|: v ~i na Koroškem
koróški -a -o (ọ̑)
Koróšec -šca m s -em preb. i. (ọ̑)
Korošíca -e ž, preb. i. (í)
Koróščev -a -o (ọ̑)
Korošíčin -a -o (ȋ)
Líliput -a m, zem. i. (ȋ) |pravljična dežela v Swiftovi satiri|
líliputski -a -o in liliputánski -a -o (ȋ; ȃ)
Liliputánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Liliputánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Liliputánčev -a -o (ȃ)
nàdvójvodina -e ž (ȁọ̑) zgod. |dežela|
Nôva Zêmlja -e -e ž, zem. i. (ó é) Nova dežela
novozêmeljski -a -o [mə] (é; ȇ)
Posárje -a s, zem. i. (ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~u
posárski -a -o (ȃ)
Predárlska -e ž, zem. i. (á) |avstrijska zvezna dežela|: v ~i na Predarlskem
predárlski -a -o (á)
Predárlčan -a m, preb. i. (á)
Predárlčanka -e ž, preb. i. (á)
Prúsija -e ž, zem. i. (ȗ) zgod. |nemška dežela|: v ~i
prúski -a -o (ȗ) zgod.
Prús -a m, preb. i. (ȗ) zgod.
Prúsinja -e ž, preb. i. (ȗ) zgod.
Sálzburško -ega [dz] s, zem. i. (ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: na ~em
sálzburški -a -o (ȃ)
Sáška2 -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~i na Saškem
sáški -a -o (ȃ)
Saščàn -ána in Saščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Saščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Schléswig-Hólstein -a [šlezvik-holštajn] m, zem. i. (ẹ̑-ọ̑) |nemška zvezna dežela|: v ~u
schléswig-hólsteinski -a -o (ẹ̑-ọ̑)
Spódnja Ávstrija -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: v ~i ~i na Spodnjem Avstrijskem
spodnjeavstríjski -a -o (ȋ)
Spodnjeavstríjec -jca m s -em preb. i. (ȋ)
Spodnjeavstríjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Spodnjeavstríjčev -a -o (ȋ)
Spódnja Sáška -e -e ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~i ~i
spodnjesáški -a -o (ȃ)
Spodnjesáščan -a m, preb. i. (ȃ)
Spodnjesáščanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Tirólska -e ž, zem. i. (ọ̑) |avstrijska zvezna dežela; italijanska pokrajina|: v ~i na Tirolskem
tirólski -a -o (ọ̑)
Tirólec -lca m s -em preb. i. (ọ̑)
Tirólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Tirólčev -a -o (ọ̑)
Turíngija -e ž, zem. i. (í) |nemška zvezna dežela|
turínški -a -o (ȋ)
Turíngijec -jca m s -em preb. i. (í)
Turíngijka -e ž, preb. i. (í)
Turíngijčev -a -o (í)
Vorárlberg -a [forarəl] m, zem. i. (ȃ) |avstrijska zvezna dežela|: v ~u
vorárlberški -a -o (ȃ)
Vorarlberžàn -ána in Vorarlberžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Vorarlberžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
dáljen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~a dežela
dáljno -ega s, pojm. (á; ȃ) spomin na nekaj ~ega
dáljnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
daljnovzhóden -dna -o (ọ́; ọ̑)
daljnovzhódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~a dežela
gospodársko ozirn. prisl. (á) ~ razvita dežela
kompákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a snov trdna, gosta; publ.: nacionalno ~a dežela enovita, enotna; ~a večina stranke nerazcepljena, enotna; neobč. ~o besedilo zgoščeno, jedrnato; ~o blago trdno, močno; ~a naselja strnjena
kompáktni -a -o (ȃ) ~ les masivni les; jezikosl. ~i glasovi č, k, a strnjeni
kompáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
lepôta1 -e ž, pojm. (ó) dekliška ~; ~ pisateljevega stila; ~ pomladi; ~ značaja; števn. dežela z naravnimi ~ami; poud. Ona ni posebna ~ |ni posebno lepa|
milijón3 -- glav. štev. (ọ̑) ~ prebivalcev; dežela z ~ prebivalci; poud. kupiti ~ stvari |zelo veliko|
naslónjen -a -o (ọ́) na kaj na zid ~o kolo; publ. Dežela je po reki ~a ~ morje povezana z morjem
naslónjenost -i ž, pojm. (ọ́)
nèagráren -rna -o (ȅȃ) nekmetijski, nepoljedelski: večinoma ~a dežela
nèagrárni -a -o (ȅȃ) ~i izdelki; ~o prebivalstvo nekmečko prebivalstvo
nèagrárnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèosvojèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) še ~i vrhovi; ~a dežela; ~o dekle
nèosvojênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèpoljedélski -a -o (ȅẹ̑) ~a dežela
nèpoljedélskost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
odcépljen -a -o (ẹ́) ~a dežela
odcépljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
osvobojèn -êna -o (ȅ é é) ~a dežela; biti ~
osvobojênost -i ž, pojm. (é) ~ od vplivov
podjármljen -a -o (ȃ) poud. ~a dežela |spravljena pod tujo oblast|
podjármljenost -i ž, pojm. (ȃ) poud. obdržati koga v ~i
poséljen -a -o; bolj ~ (ẹ́) redko ~a dežela
poséljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
razdrobíti -ím dov. razdróbil -íla, nam. razdrobít/razdrobìt; drugo gl. drobiti (í/ȋ í) kaj ~ kos kruha; ~ posestvo
razdrobíti se -ím se (í/ȋ í) Dežela se je razdrobila v več državic
tisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) |tisočih vrst|: seznam ~ih rastlin; poud. slišati odobravanje iz ~ih ust |iz številnih|; publ. dežela ~ih jezer |Finska|
tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
Število zadetkov: 49