eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelolíčnost -i ž (ī)
debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost
debelóst -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi;
prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske
debelósten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od debelost: debelostna stopnja
dolgóst -i [dou̯gost] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja
génski -a -o prid.(ẹ̑) nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije / genska banka sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materialagénsko prisl.:
debelost pri otrocih je gensko pogojena / gensko spremenjena hrana; gensko spremenjeni organizem [GSO] organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije
pogojíti -ím dov., pogójil (ī í) publ. 1. ustvariti pogoje za kaj: njegov znanstveni razvoj so pogojile ugodne možnosti za študij;
ta sprememba bo verjetno pogojila višjo raven znanja / vodenje psa na vrvici je treba pogojiti s prijetnostjo združiti, povezati2. biti vzrok česa, povzročiti: posebno ozračje malega mesta je pogojilo pisateljevo kasnejše literarno delo;
vedeli so, da je njen odhod pogojil njegov trdovratni molk / izredno hude posledice trčenja so pogojile strogo obsodbo krivca pogojèn -êna -o
1. deležnik od pogojiti: z ugodnimi možnostmi pogojen uspeh; nenaravna debelost je pogojena z različnimi motnjami v organizmu; ideološko, politično pogojena ocena dela
2. navadno v povedni rabi ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti; odvisen: sporazum je pogojen od raznih momentov; od te odločitve je pogojena njegova usoda; njihovo delovanje je pogojeno z družbeno usmerjenostjo
tólikokráten -tna -o prid. (ọ̑-ā)
1. ki ima določeno število ponovitev: dvakratna debelost palca je mera za zapestje, toliko in tolikokratna pa za vrat in za pas
2. ekspr. ki izraža veliko število ponovitev: tolikokratnega opozarjanja se je naveličal
tôlstost tudi tolstóst -i [tou̯stost] ž (ó; ȏ) knjiž. debelost: zaradi tolstosti se ni mogel skloniti
tolščávost -i [tou̯ščavost] ž (á) knjiž. debelost: tolščavost ga ovira pri gibanju
tolščíca -e [tou̯ščica] ž (í) knjiž. debelost: nagnjenost k tolščici
živôtnost -i ž (ō) knjiž. debelost, obilnost: kljub životnosti je bil okreten
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pandémični pridevnik1. ki zaradi hitrega širjenja zajame zelo široko območje, več celin SINONIMI: pandemski1.1 ki je namenjen za preprečevanje takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski
1.2 ki je v zvezi s stopnjo takega širjenja bolezni SINONIMI: pandemski
2. v obliki za lastnostni pridevnik pandemičen, ekspresivno ki je problematičen, nezaželen zaradi svoje pogostnosti, razširjenosti SINONIMI: pandemski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
korpulénten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. debel, obilen: ~a postava
korpuléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. debelost, obilnost
razvaljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) slabš. ~ človek |zelo debel|
razvaljênost -i ž, pojm. (é) slabš. |debelost|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
celulít -a
m kozm. (podkožna) zamaščenost, debelost na nekaterih delih telesa, zlasti na stegnih, zadnjici
debelóst -i
ž dejstvo, da ima kdo na pogled na telesu razmeroma veliko tolšče
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
redíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bóben je zapél,
dáti kóga/kàj na bóben,
iméti trébuh kàkor bóben,
íti na bóben,
kàkor kráva na bóben,
napét kot bóben,
pognáti kóga/kàj na bóben,
príti na bóben,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
sìt kot bóben,
soldáški bóben pôje,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
správiti kóga/kàj na bóben,
zapél je vojáški bóben
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelǫ̑ča, f. = debelost, C.
debelọ̑st, f. die Dicke; d. in dolgost izmeriti; — die Dickheit; — die Feistigkeit, die Dickleibigkeit; — die grobe Beschaffenheit, die Gröbe, Cig., Jan.
debelóta, f. = debelost, Cig.
oblȃga, f. 1) das Pflaster, Mur., Jan., C.; (das Stein- und Wundpflaster, C.); — 2) ǫ̑blaga, tako se imenujejo tiste diljice, s katerimi se pri žagi debelost odmerja deskam, Savinska dol.
ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.-Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
tǘčnost -i ž debelost: V-zbo'znom csloveki nêga tücsnoszti AIP 1876, br. 4, 7
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost [debelọ̑st]
samostalnik ženskega spoladebelost
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
debelost samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost ž, F2, craſsamentum, craſsities, craſsitudo, debelina, debelúſt; pingvedo, pingvitudo, máſt, tolṡzhava, tolſtina, debelúſt
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost -i ž debelost: O debeluſt im. ed. shkodliva (V, 92) ǀ taku debu je ratal de kumaj od debeluſti rod. ed. je hodil (II, 348) ǀ Pſalmiſt pravi de is debeluſti rod. ed. je srasla nyh hudobnoſt (V, 92)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost -i samostalnik ženskega spola
tučja -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost sam. ž ♦ P: 6 (TPs 1566, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost -i (debelost, debelust) samostalnik ženskega spola1. lastnost tistega, ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče; SODOBNA USTREZNICA: debelost
1.1 ekspresivno stanje človeka, ki ima velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. razsežnost v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: globina
3. ekspresivno ravnanje, ki ni v skladu s pametjo, razumom; SODOBNA USTREZNICA: nespamet
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
drzost -i samostalnik ženskega spola lastnost tistega, ki se v odnosu do ljudi, Boga obnaša neprimerno, preveč izzivalno; SODOBNA USTREZNICA: predrznost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
debelost ► debeˈlȯːst -ė ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Kako je prav: »epidemija koronavirusa« ali »epidemija koronavirusne bolezni«?Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Število zadetkov: 42