ránta -e ž (ȃ) debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto;
privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca late
● nar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
gvájak -a m (ȃ) visoko tropsko drevo z zelo trdim lesom: gvajaki z mogočnimi debli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
krilàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje;
krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči
● ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen
♦ bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vzgájati -am nedov. (ā) 1. duhovno in značajsko oblikovati, zlasti otroka: znati vzgajati;
otroke sta vzgajala oba, oče in mati;
šola naj vzgaja za življenje;
skrbno, strogo vzgajati;
vzgajati z zgledom;
vzgajati in izobraževati / vzgajati mladino v slovenskem duhu 2. načrtno razvijati določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgajati strokovnjake / glasbeno, likovno vzgajati / vzgajati ljudi za skupno delo, prizadevanje 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi dosegati, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgajati nove sorte;
vzgajati drevesa z nizkimi debli / vzgajati čistokrvne pse / vzgajati kaktuse, sadike gojiti
♦ lov. vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnostvzgájan -a -o:
dobro, strogo vzgajani otroci; nepravilno vzgajana drevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
dvódêbeln -a -o [dvodebələn in dvodebəln] prid. (ọ̑-ȇ) ki ima dve debli: dvodebelno drevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
oréškar -ja m (ẹ̑) bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.