aerofítske álge -ih álg ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bršljan ► ˈbr̥šl’eːn br̥šˈl’eːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čokáti -ám nedov. (á ȃ) nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čokáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čokánje; (-àt) (á ȃ) pokr. Brglezi so čokali po deblih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dabilih [dabilȋh]
veznikčeprav, četudi
PRIMERJAJ: dabisilih, dalih, dasilih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dêbelni tók -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
epifítski lišáji -ih -ev m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
foraminátni vkljúčeni floém -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
glívec glívca samostalnik moškega spola [glívəc] STALNE ZVEZE: borov glivec ETIMOLOGIJA: ↑gliva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Goba »šitaka« ali gobe »šitake«?
Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
índeks čístosti zráka -a -- -- m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kavlifloríja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
koncéntrični vkljúčeni floém -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kováčək, -čka, m. dem. kovač; 1) der Schmiedjunge, Cig.; — 2) der Fitisvogel (regulus trochilus), C., Frey. (F.); (kovačə̀k), Levst. (Nauk); (tudi: der Blauspecht, Zv.; po deblih so plezali in potrkavali neutrudni kovački, Str.; ali: das Schwarzblattel, Cig., Jan.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les1:a) lesni izdelki;
kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat;
lesna industrija, obrt, trgovina;
lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesuc) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
metúljar SSKJ² samostalnik moškega spolakdor se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem metuljev
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mráznica -e ž (ȃ) 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica // drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mráznica -e
ž goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča na panjih in deblih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka] žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
ETIMOLOGIJA: ↑opraševalec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
oprijemálna korenína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ostrígar -ja m (ȋ) kdor išče, nabira ostrige: ostrigarji so živeli v kolibah na peščenih otokih
♦ bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike, Pleurotus ostreatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ostrígar -ja
m bot. užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblikeSINONIMI:
bot. pozni školjkar
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
pánjevka -e ž (ȃ) nar. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih; mraznica: nabirati panjevke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plómba -e ž (ọ̑) 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba;
zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo;
monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba
♦ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plúta -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
políčasti trosnják -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
razvésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) razobesiti, obesiti: razvesiti obleke, da se ne zmečkajo razvésiti se ekspr.
razrasti se, razširiti se: slak in srobot sta se razvesila po krivenčastih deblih
● ekspr. po vrhovih so se razvesile megle so legle; ekspr. usta so se mu ob tem razvesila razpotegnila
razvéšen -a -o:
svilene rute so razvešene pred trgovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sklerenhímsko vlákno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
šitáka -e ž (ȃ) nav. mn. užitna, na deblih rastoča goba z rjavim klobukom nepravilne oblike in belorjavim betom, po izvoru iz Japonske: narezane šitake je stresel v vok in jih popražil;
30 dag posušenih, svežih šitak;
juha, omaka, pašteta iz šitak;
juha, rižota, testenine s šitakami / gojenje šitak / goba šitaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
škóljkar -ja m (ọ̑) kdor goji, nabira školjke: školjkarji in ribiči
♦ bot. (pozni) školjkar užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike; ostrigar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
štórovka -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke
♦ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trahêja -e ž (ȇ) 1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje;
lega ščitnice ob traheji 2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme 3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trahêja -e ž (ȇ) sapnik; rastl. ~e v drevesnih deblih; žival. ~e pri žuželkah zračnice
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trakôvni parenhím -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žúža 1., f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.