dêblo -a s (é) drevesno ~; biol. |sistematska enota|; jezikosl. osnova
deblo.. prvi del podr. zlož. deblomér, debloslôvje
gôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȏ ȋ) |obsekano tanjše deblo|
rájkelj -klja m z -em (á) pokr. |tanjše sveže deblo za povezovanje|
tŕš -a m s -em (ȓ ŕ) |obsekano deblo, drevo|; člov., poud. |tršat človek|
brezvêjen -jna -o (ȇ) ~o deblo; Drevo je skoraj ~o
brezvêjnost -i ž, pojm. (ȇ)
brezvêjnat -a -o (ȇ) ~o deblo brezvejno
brezvêjnatost -i ž, pojm. (ȇ) brezvejnost
derúh -a m (ú; ȗ) pokr. lupiti deblo z ~om z lupilnikom
dúplast -a -o; bolj ~ (ú) ~o deblo
duplínast -a -o; bolj ~ (í) ~o deblo
grčevít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ deblo
izdôlbel -bla -o [ou̯bəu̯] (ó) ~o deblo hruške
izdôlblost -i [u̯b] ž, pojm. (ó)
izkrívljen -a -o; bolj ~ (ȋ) publ. ~ podatek popačen, potvorjen; ~o deblo skrivljeno
izkrívljenost -i ž, pojm. (ȋ)
izvotlíti -ím dov. izvótlil -íla, nam. izvotlít/izvotlìt; izvótljenje in izvotljênje; drugo gl. votliti (í/ȋ í) kaj ~ bučo; ~ deblo za čoln izdolbsti
kláti kóljem nedov. kôlji -íte, -óč; klàl -ála, klàt, klán -a; klánje; (klàt) (á ọ́) koga/kaj
1. ~ prašiče; poud.: Skrbi ga ~ejo |vznemirjajo, mučijo|; ~ nedolžne ljudi |ubijati, moriti|; nevtr. Letos še niso klali |imeli kolin|
2. ~ deblo; brezos., poud. Po trebuhu ga ~e |ima sunkovite bolečine|
kláti se kóljem se (á ọ́) poud. |zelo se tepsti, spopadati|: ~ ~ z noži na veselici
mnógočlénar -ja m z -em živ. (ọ̑ẹ̑) deblo ~ev
nèrazžágan -a -o (ȅȃ) ~o deblo; kup ~ih drv
nèrazžáganost -i ž, pojm. (ȅȃ)
obséči obséžem dov. obséžen -a; obséženje; drugo gl. seči2 (ẹ́) kaj ~ deblo z rokami
obsegljív -a -o (í; ȋ í í) ~o deblo
obsegljívost -i ž, pojm. (í)
obtesáti -téšem dov. obtesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj ~ deblo; knj. pog., poud. obtesati koga |vzgojiti, prevzgojiti|
obtesávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obtesávanje (ȃ) kaj ~ deblo
oprijéti oprímem dov. oprijétje; drugo gl. prijeti (ẹ́ í) kaj ~ deblo
oprijéti se oprímem se (ẹ́ í) koga/česa ~ ~ veje; poud. ~ ~ dela |začeti resno delati, lotiti se|
preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju
privzgojíti -ím dov. privzgójil -íla, nam. privzgojít/privzgojìt; drugo gl. gojiti (í/ȋ í) komu/čemu kaj ~ drevesu nižje deblo; ~ otroku delovne navade
razcepíti in razcépiti -im dov. razcépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ deblo; ~ organizacijo
razcepíti se in razcépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Noht se mu je razcepil; Proga se v dolini ~i
razčêsnjen -a -o in razčésnjen -a -o (ȇ; ẹ̑) poud. ~o deblo |razklano, preklano|
razčêsnjenost -i in razčésnjenost -i ž, pojm. (ȇ; ẹ̑) poud. |razklanost, preklanost|
razklán -a -o; bolj ~ (á) ~o deblo; neobč. biti notranje ~ razdvojen
razklánost -i ž, pojm. (á)
razvêjati1 -am dov. -an -ana; razvêjanje (ȇ) redk. kaj Te rastline zelo ~ajo korenine razvejijo
razvêjati se -am se (ȇ) redk. Deblo se ~a razveji; publ. Medicina se je zelo razvejala razvejila
razvejíti -ím in razvêjiti -im dov. razvêjil -íla in razvêjil -a, nam. razvejít/razvejìt in razvêjit, razvejèn -êna in razvêjen -a; razvejênje in razvêjenje; drugo gl. vejiti se (í/ȋ í; ȇ) kaj Te rastline ~ijo korenine pod površjem
razvejíti se -ím se in razvêjiti se -im se (í/ȋ í; ȇ) Deblo se ~i; Študij se je zelo razvejil
rodoslôven -vna -o (ȏ) |genealoški|
rodoslôvni -a -o (ȏ) ~o deblo
srobótast -a -o (ọ̑) ~o deblo
strohnjèn -êna -o (ȅ é é) ~o deblo
strohnjênost -i ž, pojm. (é)
stržénast -a -o (ẹ̑) ~o deblo
ukléščiti -im dov. -en -ena; ukléščenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga med kolena; ~ roko; poud. Led je ukleščil ladjo |uklenil|; brezos. Voznika je ukleščilo med sedež in volan
ukléščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Deblo se je ukleščilo med skale
uvézati in uvezáti uvéžem dov. uvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj v kaj ~ deblo v sredo splava; ~ knjigo v platnice
vejíti se -ím se in vêjiti se -im se nedov. vêji se -íte se in -i se -ite se, -èč se -éča se; -íl se -íla se in -il se -ila se; vejênje in vêjenje; (-ít se/-ìt se in -it se) (í/ȋ í; ȇ) Deblo se ~i; Živec se ~i
vzdigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ deblo; ~ denar na pošti dvigati; ~ ponesrečenca; redk. vzdigovati koga/kaj proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem dvigati
vzdigováti se -újem se (á ȗ) Megla se ~uje; Iz morja se ~ujejo skale se dvigajo; vzdigovati se komu Bolniku se ~uje |mu postaja slabo|
zaobséči -séžem dov. zaobséžen -a; zaobséženje; drugo gl. seči2 (ẹ́) kaj s težavo ~i deblo drevesa obseči; publ. v razpravi ~i vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti
zasékan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o deblo; poud. ~o govorjenje |z ostrimi premori|
zasékanost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud.
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|
zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
zatesáti -téšem dov. zatesánje; drugo gl. tesati (á ẹ́) kaj po nesreči ~ deblo |nepravilno obtesati|; zatesati kaj v kaj ~ znamenje v les vtesati
zavléči -vléčem dov., nam. zavléč/zavlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ deblo do ceste; poud. Zavlekli so ga v gozd in pretepli |s silo spravili|; ~ študij za eno leto; zavleči z/s čim ~ z odhodom
zavléči se -vléčem se (ẹ́) Seja se je zavlekla; poud. ~ ~ v kot |umakniti se|
zazánkati -am dov. -an -ana; zazánkanje (ȃ) koga/kaj z vrvjo ~ deblo; ~ petlje; poud. ~ tatu |zvijačno ujeti, dobiti|
znótraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ́) prevleči škatlo ~ z žametom; ~ zapahnjena vrata; Deblo je ~ trhlo; Od ~ so opazovali dogajanje na ulici; Organizacija je bila navzven trdna, ~ pa je vladalo nezadovoljstvo
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
zoglenèl -éla -o in zoglenél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~o deblo
zoglenélost -i ž, pojm. (ẹ́)