Tiskanje

rodoslôvni rodoslôvna rodoslôvno pridevnik [rodoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z rodoslovci ali rodoslovjem 1.; SINONIMI: genealoški

1.1.

rodoslovja 1.

rodoslovju 1.

;

SINONIMI:

genealoški

2.

ki je v zvezi z rodoslovjem 1.1.; SINONIMI: genealoški

3.

ki je v zvezi z rodoslovjem 2.; SINONIMI: genealoški

ETIMOLOGIJA: ↑rodoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor

STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]

1.

ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus

2.

naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna

STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

hôrùk in horùk medmet

1.

uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

1.1.

2.

kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega

2.1.

kot samostalnik

3.

kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave

4.

kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav

5.

kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način

FRAZEOLOGIJA: na horuk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...

genealóški genealóška genealóško pridevnik [genealóški]

1.

ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; SINONIMI: rodoslovni

1.1.

genealogije 1.

genealogiji 1.

;

SINONIMI:

rodoslovni

2.

ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; SINONIMI: rodoslovni

3.

ki je v zvezi genealogijo 2.; SINONIMI: rodoslovni

ETIMOLOGIJA: ↑genealogija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]

1.

del noge med kolenom in gležnjem

1.1.

;

SINONIMI:

golenica

ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...

nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]

1.

nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah

2.

ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače

FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: ↑nacediti