décilíter décilítra samostalnik moškega spola [décilítər] merska enota za izražanje prostornine, desetina litra; simbol: dcl, dl
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Deziliter iz novoklas. deci.. ‛deseti del osnovne enote’ iz lat. decem ‛deset’ + ↑liter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski] 1. ki lahko vsebuje en deciliter snovi1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-decilitrski ki je v zvezi z določenim številom decilitrov
ETIMOLOGIJA: ↑deciliter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dcl simbolETIMOLOGIJA: krajšava za ↑deciliter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑deciliter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.