Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
definitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se ne da spremeniti; dokončen: definitivna odločitev, rešitev;
ocene so že definitivne;
definitivno besedilo zakona
♦ jur. definitivni uradniki nekdaj stalno, redno nameščeni uradnikidefinitívno prisl.: definitivno se odreči nečemu; biti definitivno sprejet v službo; sam.: ne morem povedati še nič definitivnega
Število zadetkov: 1