absolútna gostôta -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

analogíja znótraj právnega pravíla -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Besedni zvezi »od x evrov dalje« in »od x evrov naprej«

Zanima me razlikovanje med besedama dalje in naprej v besednih zvezah, ki se nanašajo na cene. Je pravilno zapisati: Darila od 5 EUR dalje ali Darila od 5 EUR naprej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dejánska rába zemljíšča -e -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dejánska zmóta -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dejánski -a -o prid. (ȃ)
ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam
 
ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; pravn. dejanska razžalitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dejánsko délovno razmérje -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

demokrátični primanjkljáj -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

digitálni modél pokrájine -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

digitálni modél reliéfa -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

evidénca dejánske rábe kmetíjskih in gózdnih zemljíšč -e -- -- -- -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gózdno zemljíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gráfična enôta rábe kmetíjskega zemljíšča -e -e -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

hídroenergétski potencíal -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

hipotéza -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

ilustratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ilustracijo:
a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje
b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo
// značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni
 
jezikosl. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

imétništvo -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

inflácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

izdátek -tka m (ȃ)
nav. mn. vsota denarja, ki se izda, porabi: ne more kriti vseh izdatkov; povrnili so mu samo dejanske izdatke; povprečni mesečni izdatki za hrano; prejemki in izdatki / zmanjšati izdatke za reprezentanco
 
ekon. izdatki stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; proračunski izdatki; tekoči izdatki; fin. funkcionalni izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Je stranka »prvo tožena« ali »prvotožena«?

Kako zapišemo pravilno prvo tožena stranka ali skupaj prvotožena?

Ali finančnoračunovodski sektor ali finančno računovodski sektor?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Kako je prav: »v« ali »na Tajvanu«

Imam dilemo pri spodnji zadevi.

Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Kakšna je razlika med pridevnikoma »zvočen« in »zvokoven«?

Kakšna je razlika med pridevnikoma zvočen in zvokoven?

Po iskanju odgovora v spletnem SSKJ razlike nisem našel oziroma našel sem le, da se obe besedi enakovredno nanašata na zvok.

Vem pa, da je vloga teh dveh pridevnikov vendarle različna oziroma se v nekaterih primerih uporablja le en izmed teh dveh enakovrednih pridevnikov, drugi pa nikdar.

Za zgled poglejmo tole: zvočni signal* zvokovni signal*

Naj iz zgornjih zgledov povzamem, da besedna zveza zvokovni signal ne obstaja oziroma se ne uporablja, saj uporabljamo le besedno zvezo zvočni signal.

Zakaj je to tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

kmetíjsko zemljíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

koeficiènt aktívnosti -ênta -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

konektivitéta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

načêlo efektívnosti -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nadoméstna izročítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

namíšljen -a -o prid. (ȋ)
1. ki v resničnosti ne obstaja: boj med stvarnim in namišljenim svetom / uveljavil je svoje dejanske in namišljene pravice; bila je resnična žalitev, ne namišljena
2. v mislih izoblikovan, ustvarjen in ne ustrezen resnici: namišljen bolnik; srečal je svojega namišljenega sovražnika / namišljen napad; prim. namisliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nèlineárna analíza -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nominálna vrédnost kapitála -e -i -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

O izvoru pozdrava »osti jarej«

Pregledala sem več spletnih virov (publicističnih, poljudnih) o pozdravu osti jarej, ki naj bi bil najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Mi lahko, prosim, pojasnite izvor in rabo tega pozdrava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pavšálna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák] ETIMOLOGIJA: peš
Pisanje vejice pri ponavljajočih se medmetih

Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?

Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.

Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.

Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.

R. Č.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Polstavčni prilastek in deležniški polstavek

Ali obstajajo razlike med deležniškim polstavkom in polstavčnim prilastkom? Ali sta si sinonima?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Pomen veznika »če«

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

  • Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
  • Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
  • Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

posésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda
 
pravn. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so na podlagi priposestvovanja vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad stvarjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

právna poslédica -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Prehranska varnost, prehranska preskrbljenost, prehranska nepreskrbljenost, prehranska stabilnost
Na nas so se obrnili prevajalci v institucijah EU z vprašanjem, kako bi v slovenščino prevedli angleške termine food safety , food security, food insecurity in food stability ? Prevajalci potrebujejo usklajeno rešitev za vse štiri pojme. Predlogi morebitnih rešitev: food safety: prehranska varnost;  food security: prehranska gotovost, zanesljiva preskrba s hrano, preskrbljenost s hrano, prehransko varstvo; food insecurity: prehranska negotovost, negotova preskrba s hrano, motena preskrba s hrano, nepreskrbljenost s hrano; food stability: prehranska stabilnost.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pridobítev posésti -tve -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prilagájanje podnébnim spremémbam -a -- -- s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Primernost rabe zveze »nahajati se«

Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pristránost -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

prištéta pokojnínska dôba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

proklamíran -a -o (ȋ) ~e in dejanske pravice javno sprejete, razglašene
proklamíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

rdéči seznàm -ega -áma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

rezidêntsvo drúžbe -a -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sédež dejánske upráve -a -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

slepôta-esamostalnik ženskega spola
  1. stanje slepega
    • slepota koga/česa
    • , slepota za kaj
    • , slepota v/na čem, kje, kdaj, kako
    • , slepota pri kom, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

stróšek -ška m (ọ̑)
nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč evrov; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane
 
adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; pravn. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka
// v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine
 
ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

temperatúra ovláženega termométra -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Vejica med »šele« in »ko«

Zanima me, ali v primeru šele ko bo odšel, bo srečen, pred ko postavimo vejico ali ne. Enako me zanima za primer zdaj ko sta se poročila, je bilo vse drugače. Je pravilno zdaj, ko sta se poročila ali zdaj ko sta se poročila. Po logiki bi rekel, da je pred ko vejica, a v tem primeru nisem čisto prepričan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vrédnost kapitála ob pridobítvi -i -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zavarována rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Zavarovana vrsta
Kateri termin je ustreznejši: zavarovana vrsta ali zaščitena vrsta ? Termin označuje ogroženo živalsko ali rastlinsko vrsto, za katero je uradno določen poseben varstveni režim, da bi se ohranilo njeno ugodno stanje, tj. da bi bil njen obstoj zagotovljen tudi v prihodnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zemljíšče -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zemljíški katáster -ega -tra m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zemljíški katáster -ega -tra m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zmérni vlážnostni podnébni pás -ega -ega -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Število zadetkov: 63