deklè -éta s, člov., im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi živ. (ȅ ẹ́) mlado ~; Predstavil je svoje ~; poud. Je še ~ |neporočena|; Ima dve ~eti hčeri; poud. obdariti ~eta |ženske|; olepš. pocestno ~ vlačuga
deklìč -íča m z -em člov. (ȉ í) |napol odraslo dekle|; ljubk. |dekle|
deklíčev -a -o (í)
dónda -e ž, člov. (ọ̑) slabš. ~ nerodna |dekle|; poud. Saj si že cela ~ |dekle|
bêjba -e ž, člov. (ȇ) sleng. dekle
brúhniti -em dov. brúhnjen -a; brúhnjenje (ú ȗ) kaj ~ pijačo iz sebe; poud. ~ v jok |nenadoma zajokati|; brezos., poud. Nesramnež, je bruhnilo iz dekleta |je reklo dekle|
call girl -- -- [kól gêrl] ž, člov., mn. tudi angl. cit. call girls (ọ̑ é) |dekle na poziv, prostitutka|
cvétka -e ž (ẹ̑) manjš. jesenska ~; olepš. v govoru uporabiti kako ~o |neprimerno besedo|; člov., poud. uživati naklonjenost nežne ~e |dekleta|; iron. Ta ti je ~ |lahkomiselno dekle|
čéča -e in čêča -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑; é) pokr. severozah. dekle
déčla -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) pokr. dekle
déčva -e ž, člov. (ẹ̑) pokr. kor. dekle
deklétce -a s, člov. (ẹ̑) manjš.; ljubk. veselo ~ |deklica|; poud. To je pa njegovo ~ |dekle|
déklica -e ž, člov. (ẹ́) petletna ~; ima dve ~i hčerki; poud. Izbral si je ~o |dekle|
dékličin -a -o (ẹ́)
deklína -e ž, člov. (í) pokr. vzh. kmečka ~ dekle
déva -e ž, člov. (ẹ̑) pesn. dekle
devójka -e ž (ọ̑) pokr. belokr. dekle
dulčinéja -e ž, člov. (ẹ̑) šalj. |dekle, ljubica|
frčaféla -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |dekle, deklica|
fŕflja -e ž, člov. (ȓ) poud. mlada ~ |površno, lahkomiselno dekle|
fŕklja -e ž, člov. (ȓ) poud.: šestnajstletna ~ |dekle|; Ima dve ~i |hčeri|
gazélica -e ž (ẹ̑) manjš. plaha ~; člov., ljubk. |vitko, gibčno dekle|
gazéličin -a -o (ẹ̑) manjš.
girl -- [gêrl] ž, člov., mn. tudi angl. cit. girls (é) |dekle|
góska -e ž (ọ̑) manjš. |gos|; člov., slabš. |neumno, domišljavo dekle|
gospodíčna -e ž, člov. (ȋ) ~ Marija; ~ tajnica; ~, izvolite; poud. biti že cela ~ |odraslo dekle|
grizéta -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. |lahkoživo dekle|
grizétka -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. |lahkoživo dekle|
izvóljenec -nca m z -em člov. (ọ́) ~i na volitvah; poud. omogočiti udeležbo le ~em |izbrancem|; star. fant, zaročenec
izvóljenka -e ž, člov. (ọ́) razglasiti ~e; star. dekle, zaročenka
izvóljenčev -a -o (ọ́)
lepotíčica -e ž, člov. (í) manjš.; iron. sosedova ~ |dekle|
lepotíčičin -a -o (ȋ) iron.
ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršem
ljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant
ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle
nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o
ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~
ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|
ljúbica -e ž, člov. (ȗ) poud.: imeti ~o |ljubimko|; moja draga ~ |ljubljena ženska|; ljubk. naša mala ~ |ljubljenka|; star. fantova ~ dekle
ljúbičin -a -o (ȗ)
máčica -e ž (ȃ) manjš.; ljubk. |mačka|; člov., poud. |dekle, ženska|; nečlov. leskove ~e
máčkica -e ž (ȃ) manjš.; ljubk. ~e se igrajo |mačke|; člov., poud. |dekle|
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
mícka -e ž, člov. (ȋ) slabš. |ženska, dekle|
míškica -e ž (ȋ) manjš. gnezdo miškic; člov., ljubk. njegova ~ |hčerka; dekle; žena|
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
mŕhica -e ž (ŕ) manjš.; ljubk. petnajstletna ~ |dekle|
múla2 -e ž (ú) tovoriti na ~i; člov., pokr. zah. deklica, dekle
nevésta -e ž, člov. (ẹ́) mlada ~; star. dekle, zaročenka
nezvést -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ mož; nezvest komu/čemu ~ ženi; star. postati ~ svoji obljubi ne je držati, izpolniti
nezvésta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) pozabiti ~o |dekle, ženo|
nezvéstost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
nímfa -e ž, člov. (ȋ) |grško bajeslovno bitje|; poud. |lepo dekle|
pepélka -e ž, člov. (ẹ̑) poud. biti vedno le ~ |zapostavljeno dekle|
pôzre -éta in pozrè -éta s, člov. (ó ẹ́; ȏ ẹ́; ȅ ẹ́) nar. dekle
predrág2 -a -o (ȃ á á) poud. ~ spomin |ljub|
predrági -a -o (ȃ) poud. ~ prijatelj |v nagovoru|
predrági -ega m, člov. (á) poud. spomniti se svojih ~ih |sorodnikov, prijateljev|
predrága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. misliti na ~o |dekle, ženo|
preljúb -a -o tudi preljúb -a -ó (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑) poud. ~a mati |zelo ljuba|
preljúbi -a -o (ú; ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
preljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) poud. njen ~ |fant, mož|
preljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) poud. |dekle, žena|
púnca1 -e ž, člov. (ȗ) neknj. pog. dekle
punčára -e ž, člov. (ȃ) slabš. |dekle|
simpatíja -e ž, pojm. (ȋ) čutiti, kazati ~o do sodelavca naklonjenost; kazati ~o do revolucije, za revolucijo naklonjenost, privrženost; narediti kaj iz ~e do trpečega iz sočutja, iz usmiljenja; sprejeti roman s ~o z navdušenjem, z odobravanjem; števn., člov., poud. najti si novo ~o |dekle|
smŕklja -e ž, člov. (ȓ) slabš. |razposajeno nedoraslo dekle|
súkati -am in súkati súčem nedov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite, -ajóč in -èč -éča, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; súkanje tudi sukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ raženj; poud.: živahno ~ dekleta na plesu |vrteti|; znati ~ jezik |spretno govoriti|
súkati se -am se in súkati se súčem se (ú; ú) Dim se ~a proti nebu; poud.: znati se sukati v visoki družbi |se vesti|; Hitrost se ~a okoli sedemdeset kilometrov na uro |je|; poud. sukati se okoli, okrog koga/česa Njegove misli se ~ajo okrog dekleta |misli na dekle|; Pogovor se ~a okoli zadnjih dogodkov |govorijo o njih|
tŕmica -e ž, pojm. (ŕ) manjš.; poud. zganjati ~o |trmo|; člov., poud. ukrotiti mlado ~o |dekle|
tŕmičin -a -o (ŕ; ȓ) poud.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za krilo
ujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
velikán -a m, člov. (ȃ) ~ s palčki; poud.: zrasti v pravega ~a |v velikega, močnega človeka|; ~i slovenske kulture |pomembni kulturni delavci|; živ., poud. vodstvo industrijskega ~a |velikega podjetja|
velikánka -e ž, člov. (ȃ) poud. ~ v razredu |največje dekle|; nečlov. kača ~; publ. velika (smučarska) skakalnica
zjála -e ž, člov. (ȃ) nar. dekle
žénska -e ž, člov. (ẹ́) frizer za ~e; poud. Postala je prava ~ |Ima značilne telesne lastnosti ženske|; žarg. ob sebi imeti svojo ~o svojo ženo, svoje dekle; pojm., poud. V njej je premalo ~e |Ima premalo ženskih lastnosti|
belogrúd -a -o (ȗ ú ú; ȗ) pesn. ~o dekle
belogrúdost -i ž, pojm. (ú; ȗ) pesn.
bíser -a m (ȋ) ogrlica iz ~ov; pesn. ~i rose; poud. To dekle je pravi ~ |zelo lepo, plemenito|
bistroók -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) neobč. ~o dekle
bledolíčen -čna -o; -ejši -a -e (í ȋ í; ȋ; í; ȋ) poud. ~o dekle |ki ima bleda lica|
bledolíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud.
blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo
cvêsti cvêtem nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, -i -íte, -óč; cvêtel -tla, star. cvèl cvêla; cvetênje; (cvèst/cvêst) (é) Jablana ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Trgovina ~e |dobro uspeva|; prim. cvèsti, cveteti
cvèsti tudi cvestì cvetèm [və in ve] nedov., 3. os. mn., privzdig. cvetó, cvetì -íte, -óč; cvetèl -tlà, star. cvèl cvelà; cvetênje; (cvèst) (è/ȉ ȅ) Češnja ~e; poud.: Dekle ~e |je lepega, zdravega videza|; Podjetje ~e |dobro uspeva|; Suknja ~e na rokavih |se trga, cefra|; prim. cvêsti, cveteti
črnolás -a -o in črnolàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
črnolásost -i ž, pojm. (ȃ; á)
črnoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
črnoókost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
dolgonóg -a -o [u̯g] (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
dolgonógost -i [u̯g] ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
dolgorásel -sla -o [u̯g -u̯] (á; ȃ á á) ~o dekle
dolgoráslost -i [u̯g] ž, pojm. (á)
dolgostásen -sna -o [u̯g] (á; ȃ) neobč. vitek, visokorasel: ~o dekle
dolgostásnost -i [u̯g] ž, pojm. (á; ȃ) neobč. vitkost, visokoraslost
drobížek -žka m, skup. (í) manjš.; poud. zapraviti preostali ~ |drobiž|; člov., ljubk. Dekle je še pravi ~ |otrok|
drobnoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
drobnopŕst -a -o (ȓ ŕ ŕ; ȓ) ~o dekle
drobnopŕstost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
dváindvájset -ih glav. štev. (ȃȃ) razred z ~imi učenci; Ura je ~
dváindvájset -ih m, ž, s mn. (ȃȃ) delati do ~ih |do 22. ure; do 22h; do 22.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvaindvajsetih letih
dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih
..è2 -éta s. prip. obr. (ȅ ẹ́)
1. 'nedoraslo bitje, mladič' deklè; mačè, prasè, žrebè
2. 'manjšalnost, slabšalnost' hlapčè, prismodè, otročè
fántovski -a -o; bolj ~ (á) ~ prepir; poud. preveč ~o dekle |ki se rado druži s fanti; ki se vede kot fant|
fléten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) pokr. gor.: ~o dekle čedno, ljubko; biti prav ~ v družbi prijeten, zabaven
flétnost -i ž, pojm. (ẹ́) pokr. gor.
frčáti -ím nedov. fŕči -íte, -èč -éča; fŕčal -ála; frčánje; (fŕčat) (á í) poud.: ~ po zraku |hitro, slišno leteti|; Listi že ~ijo iz knjige |se trgajo, odpadajo|; ~ iz službe |biti odpuščen|; Dekle je začelo ~ |je postalo zaljubljeno|
fŕfljast -a -o; bolj ~ (ȓ) poud. ~o dekle |površno, lahkomiselno|
frfotáti -am tudi frfotáti -óčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; frfotánje; (-àt) (á ȃ; á ọ́) Ptica silovito ~a; poud. Dekle kar ~a po sobi |lahkotno, urno teka|; Zastave ~ajo v vetru plapolajo, vihrajo
frléti -ím nedov. fŕli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; frlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Metulji ~ijo okoli rož; Lasje mu ~ijo na vse strani; knj. pog., poud. Dekle je začelo ~ |biti zaljubljeno|
gízdav -a -o tudi gizdàv -áva -o; bolj ~ (í; ȁ á á) star. ~o dekle domišljavo, nečimrno
gízdavost -i tudi gizdávost -i ž, pojm. (í; á) star. domišljavost, nečimrnost
gladkojezíčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) poud. preveč ~o dekle |zgovorno, klepetavo|
gladkolás -a -o in gladkolàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
gladkolíc -a -o (ȋ) ~o dekle
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|
glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
goljufáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goljufánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ kupce; poud. goljufati koga z/s kom Dekle ga ~a z drugim |vara|
górši -a -e (ọ̑) zastar.: biti ~ od drugih slabši, hujši; nagraditi najgoršega med kosci najboljšega; ~e dekle od vseh lepše
gostolás -a -o in gostolàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
gostolásost -i ž, pojm. (ȃ; á)
gríva -e ž (í) konjska ~; slabš. pristriči si ~o |lase|; poud. dekle z ~o zlatih las |z gostimi, rumenimi lasmi|; pokr. |travnato pobočje, travnata vzpetina|
grôzen -zna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ prizor; poud.: imeti ~ značaj |težaven, nemogoč|; ~ zrak |zatohel, nečist|; ~a hitrost |zelo velika|; ~a hrana |zelo slaba, nekvalitetna|; knj. pog., poud. ~i čevlji |zelo grdi|; pokr. gor. ~o dekle lepo, čedno
grôzno -ega s, pojm. (ȏ) doživeti kaj ~ega
grôznost -i ž, pojm. (ȏ)
hitronóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) poud. ~o dekle |hitro|
hitronógost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) poud. |hitrost|
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati
izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se
iznevérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; iznevérjanje (ẹ́) neobč. komu koga ~ prijatelju nevesto |povzročati, da je nezvesta|
iznevérjati se -am se (ẹ́) komu/čemu Dekle se mu ~a
jasnoók -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
katéri kóli -a ~ -o ~ tudi katérikóli -akóli -okóli poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) Vzemi si rožo, ~o ~ hočeš; ~ ~ sorodnik; ~a ~ stran; ~o ~ mesto;
katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~
katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka
kuštroglàv -áva -o in kuštrogláv -a -o (ȁ á á; ȃ) poud. ~o dekle |kodrasto|
lahkožív -a -o; bolj ~ (ȋ í í) ~ človek; ~o dekle
lahkožívost -i ž, pojm. (í)
lepolás -a -o in lepolàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
lepoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
líšpav -a -o; bolj ~ (í; ȋ) star. ki se rad lepša, lepotiči: ~o dekle; pokr. ~ otrok izbirčen, neješč
líšpavost -i ž, pojm. (í; ȋ)
ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|
lúšten -tna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) neknj. pog.: ~o dekle čedno, ljubko; biti ~ za družbo prijeten, zabaven
márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodaj
márati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
míkati2 -am nedov. -ajóč, -áje (ȋ) koga ~a ga preučevanje zvezd; Dekle ga je mikalo; brezos. Zelo ga je mikalo v gostilno
modroók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
nadišávljen -a -o; bolj ~ (ȃ; ȃ) ~o dekle; nadišavljen z/s čim ~ s kolonjsko vodo
nadišávljenost -i ž, pojm. (ȃ)
naíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o dekle; poud. ~a zgodba |neprepričljiva, neživljenjska|
naívni -a -o (ȋ) ~ slikar
naívnost -i ž, pojm. (ȋ)
nàk člen. (ȁ)
1. nik., poud. |ne|: ~, to pa ne gre; Da bi nas poslušala — ~; Tekoči trak, ~, to ni zame
2. čustvov. Stokrat ga prosiš, da telefonira, ~, stokrat pozabi; ~, tako dekle, pa tako neredno; ~, take zabave že dolgo ni bilo
narepénčiti se -im se dov. -en -ena; narepénčenje (ẹ́ ẹ̑) Maček se je narepenčil; poud. Dekle se je narepenčilo |postalo domišljavo, prevzetno|
navdúšiti -im dov. -en -ena; navdúšenje (ú ȗ; ȗ) koga za koga/kaj ~ učence za matematiko; navdušiti koga z/s čim ~ gledalce s svojo igro; Zelo malo stvari ga ~i
navdúšiti se -im se (ú ȗ; ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ dekle: ~ ~ ~ šport; navdušiti se nad kom/čim ~ ~ ~ dosežki športnikov
nèbojèč -éča -e (ȅȅ ȅẹ́ ȅẹ́) ~e dekle
nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|
nèmikáven -vna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) ~ izlet; poud. ~o dekle |neprivlačno|
nèmikávnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèoddán -a -o (ȅá) ~o pismo; knj. pog. Dekle je še ~o neporočeno, še ni zaročeno
nèoddánost -i ž, pojm. (ȅá)
nèosvojèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) še ~i vrhovi; ~a dežela; ~o dekle
nèosvojênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèsramežljív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~o dekle
nèsramežljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nevéden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ časnikar; ~o dekle
nevédni -ega m, člov. (ẹ́) poučiti ~ega
nevédnost -i ž, pojm. (ẹ́) reči kaj iz ~i; ostati v ~i
neznánsko mer. prisl. (ȃ) poud.
1. |zelo|: ~ se bati; ~ lepo dekle; ~ srečen
2. |veliko, mnogo|: ~ dela ima
noblésa -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: z vedenjem izkazovati ~o imenitnost, gosposkost, odličnost; dekle z naravno ~o |z uglajenostjo, prikupnostjo|; skup. |plemiči, gospoda|
objéti -jámem dov. objêmi -íte; objél -a, objèt/objét, objét -a; objétje; (objèt/objét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ dekle; ~ drevo; poud. Objela jih je noč |znočilo se je|
obletávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obletávanje (ȃ) kaj Metulji ~ajo cvete; poud. obletavati koga Fant ~a dekle |se trudi pridobiti njeno naklonjenost|
obletávati se -am se (ȃ) Gozd se ~a |izgublja listje|
oblízati tudi oblizáti -lížem dov. oblízanje in oblizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj ~ žlico; slabš. ~ dekle |večkrat poljubiti|; poud. Voda je oblizala kamenje |zgladila, obrusila|
oboževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oboževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ svoje dekle; ~ glasbo
očarljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ smehljaj; ~o dekle; biti ~
očarljívost -i ž, pojm. (í)
očarováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; očarovánje; (-àt) (á ȗ) koga z/s čim Dekle jih ~uje s svojo lepoto
odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti
oddán -a -o (á) prejemati najemnino za ~o stanovanje; neknj. pog. Dekle je že ~o poročeno, zaročeno
oddánost -i ž, pojm. (á)
odrásti1 -rástem dov., nam. odràst; odráščenje; drugo gl. rasti1 (á) Sin je že odrastel; odrasti v kaj Odrastla je v lepo dekle; poud. odrasti čemu ~ otroškim igračam |ne igrati se več z njimi|
odráščati -am nedov. -ajóč, -áje; odráščanje (á) Otroci ~ajo; ~ brez staršev; odraščati v kaj Odraščala je v lepo dekle
ogovoríti -ím dov., nam. ogovôrit in ogovorít/ogovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dekle; ~ starejšega z gospod; z imenom ~ prišleca
okrogloók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
okrogloókost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
opévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; opévanje (ẹ́) koga/kaj ~ ljubljeno dekle
osréčiti -im dov. -en -ena; osréčenje (ẹ́ ẹ̑) koga ~ dekle
osvojíti -ím dov. osvôji -íte; osvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sosednjo deželo; poud. ~ severni tečaj |prvi priti nanj|; ~ trdnjavo zavzeti; publ.: ~ nagrado dobiti, doseči; ~ predlog → sprejeti; ~ si veliko znanje → pridobiti si; poud. osvojiti koga ~ dekle |pridobiti si njeno ljubezen|; ~ poslušalce |navdušiti|
pahníti in páhniti -em tudi páhniti -em dov. páhni -te in -íte tudi -i -ite; páhnil -íla tudi -il -ila, páhnit, páhnjen -a; páhnjenje; (páhnit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ napadalca po stopnicah; ~ knjigo od sebe; poud. pahniti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ dekle v obup |spraviti|
personificíran -a -o (ȋ) poosebljen: ~a smrt; poud. Dekle je ~a ljubkost |je zelo ljubko|
personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
plàv1 -áva -o in pláv -a -o; bolj ~ (ȁ á á; ȃ á á) fant s ~imi lasmi; poud. ~o dekle |plavolaso|
plávost -i ž, pojm. (á)
ploskopŕs -a -o (ȓ ŕ ŕ; ȓ) ~o dekle
poiskáti -íščem dov. poiskánje; drugo gl. iskati (á í) koga/kaj ~ knjigo; ~ otroka; poiskati komu koga/kaj ~ nečaku stanovanje; ~ si dekle
poljubíti in poljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, otroka; poljubiti komu kaj ~ gostiteljici roko
poljubíti se in poljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) z/s kom večkrat se poljubiti z dekletom; ~ ~ s kom za slovo
poljúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; poljúbljanje (ú) koga/kaj ~ dekle; poljubljati komu kaj Vladarju so poljubljali prstan
poljúbljati se -am se (ú) z/s kom dolgo se poljubljati z dekletom
ponôči čas. prisl. (ó) ~ počivati, spati; poud. misliti na dekle, izpit podnevi in ~ |neprenehoma|; pozno ~; Vožnja ~ je nevarna
poosébljen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ naravni pojav
poosébljeni -a -o (ẹ̑) poud. Dekle je ~a ljubkost |zelo ljubko|
poosébljenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
pospremíti in posprémiti -im tudi posprémiti -im dov.; drugo gl. spremiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ̑) koga/kaj ~ goste do vrat; poud. ~ dekle z občudujočim pogledom |občudujoče pogledati za njim|
postáva1 -e ž (ȃ) dekle z lepo ~o; biti visoke ~e; neobč. sin kot ~ vaškega fantiča lik; poud. krepka ~ na vhodu |človek|; šport. |moštvo, del moštva|
povabíti in povábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga k/h komu/čemu ~ pesnika k sodelovanju; povabiti koga na kaj ~ prijatelje na kosilo; ~ dekle plesat
pozív -a m (ȋ) priti na ~; ~ na nabor; telefonski ~; dekle na ~ |prostitutka|; neobč. ~ na pomoč, v sili klic; pojm. ~ k sodelovanju; ~ na sodišče
požírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; požíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ hrano; poud.: ~ jezo |obvladovati, zadrževati|; ~ knjige |veliko brati; površno brati|; Bolezen ~a prihranke |zmanjšuje|; poud. požirati koga To delo ga ~a |zelo zaposluje|; ~ dekle s pogledi |poželjivo jo ogledovati|; Kanal več ne ~a
prečárati -am dov. -an -ana; prečáranje (ȃ) koga/kaj v koga/kaj Čarovnica je starko prečarala v mlado dekle
prekméčki -a -o (ẹ̑) slabš. ~o dekle |prenerodno, preveč neuglajeno|
presnét2 -a -o (ẹ̑) poud.
presnéti -a -o (ẹ̑) Ta ~ fant se še ni vrnil |izraža odklonilen odnos|; zmer. ~a neroda, kaj si spet razbil; ~o dekle, le kdaj se je tako polepšalo |izraža občudovanje|
preščípnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ žebelj; poud. v pasu ~o dekle |zelo stisnjeno, ozko|
preščípnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
prevzéti -vzámem dov. prevzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ blago; ~ strokovno izrazje; Vino ga je prevzelo; poud. Dekle ga je prevzelo |začutil je ljubezensko naklonjenost do nje|; ~ posle; prevzeti komu/čemu koga/kaj ~ igralcu vzetek; ~ prijatelju plesalko
prevzéti se -vzámem se (ẹ́ á) ~ ~ zaradi hvale
prezíren -rna -o; bolj ~ (í; ȋ) neobč.: ~ pogled prezirljiv; ~o dekle prevzetno, ošabno
prezírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) neobč.
prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo|
prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|
prikleníti -klénem dov. priklêni -íte; priklênil -íla, priklênit, priklénjen -a; (priklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj k/h čemu ~ žival k jaslim; ~ psa; prikleniti koga/kaj na koga/kaj poud. dekle ~ nase |doseči, da ga zelo ljubi|; poud. Bolezen ga je priklenila na posteljo |povzročila, da je moral ležati|
prikleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) k/h čemu iz protesta ~ ~ k ograji
primérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; primérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ podatke; ~ prevod in izvirnik; primerjati koga/kaj z/s kom/čim ~ dekle z rožo; ~ prevod z izvirnikom; primerjati koga/kaj komu/čemu Pesnik ~a življenje vrelcu
primérjati se -am se (ẹ́) z/s kom/čim Mi se z vami ne ~amo; neobč. To se pogosto ~a dogaja
prisiljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prisiljevánje; (-àt) (á ȗ) siliti: koga/kaj k/h čemu ~ taboriščnike k delu; prisiljevati koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon
príšli -a -o (í) pogledati ~o dekle
príšli -ega m, člov. (í) govoriti o ~ih
pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
privláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~o dekle; neobč. ~o pohištvo lepo oblikovano; biti ~
privláčni -a -o (á) ~a sila
privláčnost -i ž, pojm. (á) očarati s ~jo; števn. Jezero je glavna ~ kraja
privlačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; privlačevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Dekle ga ~uje; Magnet ~uje železo
rásti1 rástem nedov., tudi rastó, -i -ite, -óč; rástel -tla, rást, ráščen -a; (ràst) (á) Otrok ~e; Stroški ~ejo; rasti komu Otroku ~ejo zobje; poud. Trebuh mu ~e |debeli se|; rasti v koga/kaj Grm ~e ~ drevo; Dekle ~e ~ žensko
razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o [-əu̯]; bolj ~ (ə̏ ȁ ȍ; ə̏ ə̀ ə̀; ȅ é é) ~a šmarnica; poud. ~o dekle |zelo lepo|
razcvèlost -i [və] in razcvêlost -i ž, pojm. (ə̀; é)
razcvétati -am nedov. -ajóč, -áje; razcvétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Ajda se ~a; poud. Dekle se ~a |dobiva zdrav, lep videz|
razcvétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. kaj Topli dnevi ~ajo tulipane
razdevíčen -a -o (ȋ) ~o dekle
razdevíčenost -i ž, pojm. (ȋ)
razdevíčiti -im dov. -en -ena; razdevíčenje (í ȋ) koga ~ dekle
raznéžen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o dekle; biti ~
raznéženost -i ž, pojm. (ẹ̑)
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
rumèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ cvet; biti ~ v obraz; slamnato ~
rumêni -a -o (é) ~ krompir; publ. ~a celina Azija
rumêni -ega m, člov. (é) zmaga ~ih
rumêno -ega s, pojm. (é) dekle v ~em
rumênost -i ž, pojm. (é)
séksi -- --; bolj ~ (ẹ̑) knj. pog. spolno privlačen: ~ dekle
síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ȋ) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje
síliti se -im se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal
simpátičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) ~o dekle prijetno, prikupno
simpátični -a -o (á) ~o živčevje
simpátičnost -i ž, pojm. (á)
sinjeók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
skokonóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~a žaba; neobč. ~o dekle poskočno
sládek -dka -o tudi sladák sládka -ó; slájši -a -e tudi -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ; ȇ) ~ sok; poud.: ~ otroški obrazek |ljubek, mil|; ~ spanec |prijeten, dobrodejen|; objeti svoje ~o dekle |drago, ljubo|; pesn. ~o vince |dobro, okusno|; poud. sladek z/s kom biti ves ~ z obiskovalko |zelo, pretirano prijazen|
sládki -a -o (á) ~a smetana
sládki -ih m mn. (ȃ) knj. pog. prijeti koga za ta ~e za lase na sencih
sládko -ega s, pojm. (á) razlikovati med ~im in grenkim; snov. |sadje, kuhano v sladkorju|
sládkost -i tudi sladkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑) ~ pijače; poud.: ~ besed |velika, pretirana prijaznost|; ~ oči |ljubkost, milina|; števn. ~i življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~i
sledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
slepíti -ím nedov. slépi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, slepljèn -êna; slepljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Luč me ~i; poud. ~ dekle s praznimi besedami |jo goljufati, varati|; Bliski so slepili oči
slepíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~, da bo še vse dobro |varati se|
snubíti in snúbiti -im nedov. snúbi -te in -íte, -èč -éča; snúbil -íla, snúbit, snúbljen -a; snúbljenje; (snúbit) (í/ȋ/ú ú) koga ~ dekle; poud. ~ volivce |pridobivati|
solzàv -áva -o [u̯z]; bolj ~ (ȁ á á) bolne, ~e oči; poud.: ~o dekle |jokavo|; Ta pesem je ~a |preveč čustvena, ganljiva|
solzávost -i [u̯z] ž, pojm. (á)
speljáti spéljem tudi speljáti -ám dov. speljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ cesto mimo mesta; ~ načrt izpeljati; pokr. ~ drva iz gozda zvoziti; ~ koga na slaba pota; poud. speljati komu koga/kaj ~ sošolcu dekle |prevzeti|
speljáti se spéljem se tudi speljáti -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) poud. ~ ~ po hribu |zdrsniti|; sleng. Spelji se Izgini
spomínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spomínjanje (í) poud. koga na koga/kaj |biti podoben komu|: To ga ~a ~ mladost; Slika jih ~a nanj; Spominjal jo je, kaj naj kupi; spominjati na koga/kaj To dekle ~a ~ sestro
spomínjati se -am se (í) koga/česa ~ ~ matere; neobč. ~ ~ pisateljeve stoletnice praznovati, obhajati
sprevájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sprevájanje (á; ȃ) neobč. koga/kaj ~ dekle spremljati ga, sprehajati se z njim; ~ konja voditi sem ter tja
sprostituírati se -am se dov. -an -ana; sprostituíranje (ȋ) Dekle se je sprostituiralo
sŕčno1 prisl. (ȓ) mer., poud. ~ ljubiti dekle |zelo|; ozirn. ~ dober
srnjeók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
srnoók -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~o dekle
tankolás -a -o in tankolàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
tankonóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~a žival; poud. ~o dekle |vitkonogo, drobnonogo|
toplokŕven -vna -o; bolj ~ (ŕ; ŕ ȓ ŕ) poud. ~o dekle |zelo čustveno, strastno|; biti ~
toplokŕvni -a -o (ŕ) vet. ~ konj
toplokŕvnost -i ž, pojm. (ŕ)
trápiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; trápenje (á ȃ) poud. koga z/s čim ~ otroka z vsem mogočim |begati, mešati|; ~ dekle z očitki |mučiti|
trápiti se -im se (á ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s spomini |mučiti se|
tríindvájset -ih glav. štev. (ȋȃ) razred s ~imi učenci; Ura je ~
tríindvájset -ih m, ž, s mn. (ȋȃ) delati do ~ih |do 23. ure; do 23h; do 23.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri triindvajsetih letih
tŕskast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~a deska; poud. ~o dekle |zelo suho|
ustrašíti -ím in ustrášiti -im dov. ustrášil -íla in ustrášil -a, nam. ustrašít/ustrašìt in ustrášit; ustrašênje in ustrášenje; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ dekle s krikom
véniti -em nedov. -èč -éča; vénjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Listi rastline ~ejo; poud. Dekle vidno ~e |hira, slabi|
vizionáren -rna -o [ijo] (á; ȃ) ~ pesnik; Dekle je ~o jasnovidno
vizionárnost -i [ijo] ž, pojm. (á; ȃ)
vnéti vnámem dov. vnêmi -íte; vnél -a, vnét/vnèt, vnét -a; vnétje; (vnèt/vnét) (ẹ́ á) kaj ~ stenj; poud. vneti koga Njena lepota ga je vnela |navdušila, pritegnila|; poud. vneti koga za koga/kaj ~ otroke za šport |navdušiti|
vnéti se vnámem se (ẹ́ á) Hlapi so se vneli; poud. Vnel se je prepir |začel|; vneti se komu Oči se mu rade ~ejo; poud. vneti se za koga/kaj ~ ~ ~ dekle |navdušiti se|
vranjelás -a -o in vranjelàs -ása -o (ȃ; ȁ á á) ~o dekle
vrážji -a -e (ȃ) čarovnice v ~ družbi; poud.: ~a sreča |zelo velika|; ~a ženska |zelo iznajdljiva, spretna|; ~e dekle |živahno, nagajivo|; opraviti ~e delo |zelo težavno|; ~e vreme |zelo slabo, neugodno|
vročekŕven -vna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ) poud.: ~ fant |razburljiv, razvnemljiv|; ~ nasprotnik |bojevit, vnet|; ~o dekle |strastno|
vročekŕvnost -i ž, pojm. (ŕ) poud.
vzcvêsti vzcvêtem dov., 3. os. mn., privzdig. vzcvetó; vzcvetênje; drugo gl. cvêsti (é) Tulipan ~e; poud.: Dekle je čez noč vzcvetlo |postalo lepega, zdravega videza|; V deželi ~e umetnost |dobro uspeva|; prim. vzcvèsti, vzcveteti
vzcvetéti -ím dov. vzcvetênje; drugo gl. cveteti (ẹ́ í) Češnja je pozno vzcvetela; poud.: Dekle je vzcvetelo |postalo lepega, zdravega videza|; Posestvo je vzcvetelo |začelo dobro uspevati|; prim. vzcvêsti, vzcvèsti
vzljubíti in vzljúbiti -im dov. vzljúbljenje; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle; ~ delo
vzljubíti se in vzljúbiti se -im se (í/ȋ/ú/ȗ ú; í/ȋ/ú/ȗ ȗ) Otroci so se kmalu vzljubili; redk., z nedoločnikom vzljubiti se komu Vzljubilo se mu je klepetati zahotelo
zablodèl -éla -o in zablodél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ izstrelek; neobč. ~o dekle
zablodélost -i ž, pojm. (ẹ́)
zadréga -e ž (ẹ̑) huda ~; pomagati učencu iz ~e; spraviti dekle v ~o; v ~i se zasmejati; poud. denarne ~e |pomanjkanje denarja|; pojm. Obšla ga je ~; v ~i se zasmejati
zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|
zámož1 -- m, pojm. (á; ȃ) star. zakon: Dekle je godno za ~; dati hčer v ~ omožiti jo
zapelján -a -o (á) ~o dekle; zapeljan v kaj ~ ~ greh, krajo
zapeljánost -i ž, pojm. (á)
zapeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ dekle; zapeljevati koga v kaj ~ obiskovalca v skušnjavo
zapustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dvorano; Dekle ga je zapustilo; Tat ni zapustil sledov; ~ nepreskrbljene otroke; knj. pog. ~ slab vtis ne ugajati; zapustiti komu kaj ~ sinu posestvo
zapustíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ na starost |zanemariti se|
zardéti -ím dov. zardì -íte; zardênje; drugo gl. rdeti (ẹ́ í) Dekle je zardelo od sramu; poud. ~ kot kuhan rak |zelo|
zaročèn -êna -o (ȅ é é) ~o dekle; biti ~
zaročênost -i ž, pojm. (é)
zastrméti -ím dov. zastrmênje; drugo gl. strmeti (ẹ́ í) ~ od presenečenja; Zastrmeli so, česa vsega je še zmožen
zastrméti se -ím se (ẹ́ í) v koga/kaj ~ ~ ~ dekle; ~ ~ predse
zatelebáti se -ám se dov. -àj se -ájte se; -àl se -ála se, -àt se; zatelebánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |zaljubiti se|: v koga/kaj ~ ~ ~ sosedovo dekle
zblázniti -im dov. zbláznjen -a; zbláznjenje (á ȃ) neobč. |spraviti v zmedenost, zmoto|: koga ~ dekle
zdravstvúj -te okrnj. glag. (ȗ) neobč. |izraža pozdrav|: ~, dekle
zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|
zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|
zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikov
zláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|
zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
zlatokódrast -a -o (ọ́) poud. ~o dekle |z zlato rumenimi kodri|
zlépšati -am dov. -an -ana; zlépšanje (ẹ̑) koga/kaj ~ sobo
zlépšati se -am se (ẹ̑) Dekle je zraslo in se zlepšalo
zméšati tudi zmešáti -am dov.; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ barve; ~ cement in vodo; poud. Dekle ga je čisto zmešalo |Zaljubil se je vanjo|; zmešati kaj z/s čim ~ čisto perilo z umazanim; ~ vino z vodo; poud. zmešati komu kaj ~ nasprotniku račune |preprečiti njegove načrte|; ~ zasledovalcem sledi |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|
zméšati se tudi zmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Sladkor in sol sta se zmešala; Strani so se zmešale; zmešati se z/s čim Mleko se je zmešalo z oljem; poud., s smiselnim osebkom zmešati se komu Od hudega se mu je zmešalo |je duševno zbolel|
zunánjščina -e ž, pojm. (ȃ) ~ stavbe; poud. dekle lepe ~e |zunanjosti|
zvlačúgati se -am se dov. zvlačúganje (ȗ) slabš. Dekle se je zvlačugalo |postalo prostitutka|