SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo
- 1.1. veda o takem pregledovanju
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
- 1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
- 2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. ekspresivno čebela
- 2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
- 2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
- 3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči
2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
manjšalnica od delec: to je le delček celote; ekspr. zgodilo se je v delčku sekunde / delček mehanizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ekspr. delček: delčič snovi / razstavil je stroj do najmanjšega delčiča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- podrobnost
- detajl česa
- , detajl v/na čem, kje, kako
- , detajli iz česa, od kod, od kdaj
- , detajl pri čem, kje, kdaj
- delček, sestavina
- detajl česa
- , detajl v/na čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
svetinjica, tj. manjša kovinska ploščica ali posvečen kovanec z reliefno podobo svete osebe ali s krščanskim simbolom
PRIMERJAJ: svetinjica, zdenšek, zdevček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. iz biologije nukleinska kislina v obliki dvojne vijačnice, ki vsebuje zapis dedne informacije in se nahaja v vseh celicah živih bitij in v nekaterih virusih; SINONIMI: iz biologije deoksiribonukleinska kislina, iz biologije dezoksiribonukleinska kislina, iz biologije DNA, iz biologije DNA, iz biologije DNK
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
- 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti
- 1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
- 2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zanima me, kateri termin bi bil najprimernejši za označevanje substrata, ki vsebuje mikroorganizme, ki se jih nanese npr. na korenine rastlin, da se doseže želen ciljni učinek. V Botaničnem terminološkem slovarju ga označuje termin vcepek . Uporablja se tudi termin inokulant , ki mi zveni bolj kot označevanje osebe, ki izvaja inokulacijo (nanos vcepka ali inokuluma ). V slovenščini ima priponsko obrazilo -ant negativno konotacijo, npr. zabušant, inkasant, prevarant. Zato mi beseda inokulant ne zveni pravilno kot sopomenka za vcepek .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. nav. ekspr. manjšalnica od krajec: odrezati krajček; rjavo zapečen krajček / krajček belega kruha / krajček lune
2. ekspr. delček, košček: komaj se je videl krajček sonca; krajček zemlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
1. zelo majhen, neznaten: ničev delček milimetra; za tedanje razmere ničeva vsota / prodati po ničevi ceni zelo nizki / v primeri z njihovimi težavami so moje ničeve / spreti se iz ničevega vzroka / med takimi strokovnjaki se počutim ničevega
2. malovreden, ničvreden: bogastvo, slava, vse to je ničevo / taki cilji so se mu zazdeli ničevi / zanj je razen užitkov vse ničevo
● ekspr. ti bankovci so zdaj samo še ničev papir brez vrednosti, brez kupne moči; ekspr. njegovi verzi so ničevi brez estetske, vsebinske vrednosti
3. neprepričljiv, neutemeljen: ničev dokaz, pomislek; izgovor je bil ničev, vendar je prišel prav
4. ki je brez učinka, koristi: napor, trud je bil ničev / ničeve sanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: objaviti, prebrati odlomek iz romana; zaigrati odlomek iz opere / ohranilo se je le nekaj odlomkov drame; slišal je samo odlomek pisma del
2. odlomljen drobec, kos: odlomki kosti / zadel ga je odlomek granate drobec, košček
● ekspr. to ni trajalo niti odlomek sekunde delček, delec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami
// v zvezi slikovna pika najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: kamera z ločljivostjo pet milijonov slikovnih pik
2. jezikosl. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami
// ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko
3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko
// pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku
4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike
5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo
// v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse
6. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika
● šport. žarg. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
♦ glasb. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; jezikosl. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi
2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hodíti od Póncija do Piláta, íti od Póncija do Piláta, létati od Póncija do Piláta, pošíljati kóga od Póncija do Piláta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
italijánski škórenj, pod škórnjem kóga/čésa, umréti s škórnji na nôgah, umréti v škórnjih
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom; računati z ulomki; števec in imenovalec ulomka; cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka
2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Prosila bi vas za pomoč, pri naslednjem primeru.
Že vrsto let lahko občudujemo kreacije in vzorce mednarodnih oblikovalcev, kot so na primer Issey Miyake, Yohji Yamamoto, Rifat Ozbek, Hussein Chalayan, Xuly Bët, Manish Arora in še mnogi drugi.Vsi jasno in strogo poudarjajo in slavijo svoje lastne narodne korenine. Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture. Na primer, ljudje v Yamamotovih oblačilih opazijo japonske značilnosti, in tudi sam oblikovalec opaža ...
Kaj je, torej, pravilno:
a) Svetovno občinstvo nenehno izpostavljajo delčku japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
ali
b) Svetovnemu občinstvu nenehno izpostavljajo delček japonske, turško-ciperske, indijske, maleške kulture.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
délati kómu medvédjo uslúgo, medvédja uslúga, naredíti kómu medvédjo uslúgo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
knjiž. ploščat delček česa: ledene zaluske so letele daleč naokoli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.