délanje -a s (ẹ́) glagolnik od delati: delanje čevljev / pripomoček za delanje črt / jezilo ga je delanje šal na prijateljev račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

délo -a s (ẹ́) 
  1. 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
    // trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to
  2. 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
    // to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole
  3. 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
    // to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu
  4. 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
    // s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine
  5. 5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
  6. 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost
    // iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
    // s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku
  7. 7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
  8. 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
    ●     to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
    ♦     ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

markêr -ja m (ȇ) 
  1. 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč
  2. 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker
    ♦     agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

žága -e ž (ȃ) 
  1. 1. orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje: pognati, vleči žago; list, ročaj žage / slišati žago glas žage pri žaganju; kakor žaga rezek glas / drvarska žaga; dvoročna žaga; električna, motorna, ročna, strojna žaga; mizarska žaga ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom; žaga na vodni pogon; žaga za kovino, marmor
    // list tega orodja: vpeti žago v okvir; zobje žage / žaga se skrha; brusiti žago
  2. 2. obrat za žaganje hlodov, lesa: žaga dela tudi ob sobotah; vodja žage / imeti mlin in žago stavbo z napravami za žaganje; postaviti ob potoku žago / pripeljati na žago; delavci na žagi
    ●     ekspr. zapele so žage začeli so žagati; nar. vodnjak na žago vodnjak z ročno črpalko
    ♦     etn. vžigalna žaga pri nekaterih primitivnih ljudstvih priprava za delanje ognja, pri kateri se ostroroba palica vleče sem in tja po zarezi; gozd., les. verižna motorna žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; (žaga) samica venecijanka; muz. pojoča žaga veliki žagi brez zob podobno glasbilo, na katero se igra z lokom ali tolkalcem; teh. razperiti žago; kamnoseška žaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

interpretácija -e ž (á) 
  1. 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
  2. 2. umetniško poustvarjanje
    1. a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba
    2. b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
      ♦       gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kôpa -e ž (ó) 
  1. 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja
    1. a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice
      // na voz so naložili celo kopo žita
    2. b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup
  2. 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa
    ♦     gozd. bokati (kopo)
  3. 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok
  4. 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

montáža -e ž (ȃ) 
  1. 1. pritrjevanje, dajanje stroja, sestavnega dela dokončno na določeno mesto; nameščanje, postavljanje: poznati montažo stroja; montaža bojlerja; montaža motorja, pralnega stroja / ukvarjati se z montažo / montaža raketnih oporišč
  2. 2. delanje naprave iz prej pripravljenih delov, sestavljanje: montaža avtomobilov, ur; gradnja in montaža plinovodov; pren., ekspr. duhovita montaža recitacij in šansonov
    // ekspr. kar je narejeno iz več sestavnih delov: fotografska, literarna montaža; montaža iz časopisnih naslovov
  3. 3. film. načrtno povezovanje, urejevanje posnetkov v film: končujejo montažo filma; mojstrska, spretna montaža / fina, groba montaža / opremiti montažo prostor, kjer se to dela
    ♦     grad. mokra pri kateri se uporablja moker, vlažen, suha montaža pri kateri se uporablja suh gradbeni material; tisk. montaža lepljenje filma na prozorno folijo za bakrotisk in ofsetni tisk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

načín -a m (ȋ) 
  1. 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj; izpopolniti način dela, raziskovanja, zdravljenja; prizadeval si je najti način, da bi ga pregovoril; igralci so nasprotnemu moštvu vsilili svoj način igre / od načina sedenja je odvisen pravilen razvoj hrbtenice; hoja je eden od načinov gibanja / analitični, znanstveni način mišljenja; uvajati industrijski način gradnje; kapitalistični način proizvodnje; ročni, strojni način izdelave / evropski, ameriški, nomadski način življenja / knjiž. oboje je pomembno, vsebina in način oblika
    // publ. slikati v realističnem načinu slogu
    // z oslabljenim pomenom: raziskovati način delitve celic; spoznal ga je po načinu govorjenja / v prislovni rabi: pripraviti jed na drug, drugačen način; delati kaj na enak način kot drugi; bomo že uredili na kak način kako; zaslužiti na lahek način; dogodek je opisoval na miren, stvaren način; bojevali so se na partizanski način po partizansko; zadevo lahko rešimo na več načinov
  2. 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na noben način poudarja
    1. a) zanikano trditev, ugotovitev: na noben način ni slab človek; na noben način noče iti z nami; na noben način ne morem razumeti, zakaj sta se razšla / tega ti ne dovolim, na noben način ne
    2. b) prepričanost o čem: ne vem, koliko hoče za hišo, toda na noben način ne malo / ne more biti doma, na noben način ne, saj sem ga pravkar srečal v mestu
      // v zvezi na vsak način poudarja
    3. a) zahtevo, željo: na vsak način hočejo, da grem z njimi / delo je treba končati do roka, na vsak način
    4. b) prepričanost o čem: na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo; tega denarja je parcela na vsak način vredna
      ●       pog., ekspr. to ni (noben) način tako se ne dela, ne ravna; ekspr. to je edini način, da se rešimo samo tako se lahko rešimo; ekspr. na svoj način ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako malo študiral; ekspr. na vse (mogoče in nemogoče) načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo
      ♦       gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; lingv. (glagolski) način slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; trpni, tvorni način; prislovno določilo načina; muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice; durov, molov tonovski način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

páranje -a s (ȃ) glagolnik od parati: zamudno paranje obleke / paranje trebuha
♦ agr. paranje lubja delanje zarez vzdolž debla; les. paranje lesa razžagovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

proizvódnja -e ž (ọ̑) 
  1. 1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze
    // v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje
    // v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje
    ♦     ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih
  2. 2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige
    // proizvodnja pada, raste proizvodnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ravnílo -a s (í) 
  1. 1. priprava za delanje, risanje ravnih črt: podčrtati z ravnilom; kovinsko, leseno ravnilo; ravnilo z označenimi centimetri / risati s šestilom in ravnilom
    ♦     agr. sadilno ravnilo lesena letev za določanje sadilnega mesta sadike; teh. nastavno ravnilo; priložno ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
  2. 2. star. vzor, vodilo: to mu je postavil za zgled in ravnilo / očetove besede so mu bile življenjsko ravnilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

risálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na risanje: risalni pribor; risalne potrebščine / risalne vaje / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje; risalni list list risalnega papirja določenega formata; risalni papir bel, dobro klejen papir za risanje, slikanje; risalni žebljiček kratek žebljiček s široko glavo zlasti za pritrjevanje papirja na les; risalna deska deska, na katero se pritrjuje, daje papir pri risanju; risalno pero pero za risanje zelo tankih črt s tušem
♦ geom. risalna ravnina ravnina, na katero se rišejo projekcije danih tvorb; obrt., tisk. risalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino; teh. risalna miza miza za tehnično risanje, pri kateri se da spreminjati naklonski kot risalne ploskve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

svéder -dra m (ẹ́) 
  1. 1. orodje z navoji za delanje lukenj, vrtin: nabrusiti sveder; vpeti sveder; vrtati s svedrom; jeklen, kovinski sveder; konica svedra se je zlomila; neroden je kot sveder v žepu zelo
    // diamantni sveder z diamantno konico; dletasti, koničasti sveder; lesni sveder; navojni sveder za vrtanje navojev; ročni, strojni sveder; rudarski, zobozdravniški sveder
  2. 2. nav. ekspr. kar je temu podobno: izpod rute so ji silili svetli svedri / koruzni listi se zaradi suše zvijajo v svedre
    ●     kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki
    ♦     aer. sveder letalska figura v obliki strnjene krivulje vijaka navpično okrog vzdolžne osi letala; gozd. prirastni sveder za ugotavljanje debelinskega prirastka drevesa; les. kačasti sveder za vrtanje globokih lukenj v les; mont. razširjevalni sveder; obrt. kamnolomski sveder; zool. živi sveder morska školjka, ki vrta v lesene konstrukcije, Teredo navalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

šílo -a s (í) 
  1. 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo
    ●     ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril
    ♦     zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus
  2. 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

trikótnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle
  2. 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom
  3. 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika
    // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk
    ●     bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
    ♦     astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vósek -ska m (ọ̑) 
  1. 1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek; satovje je iz voska; rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek / čebelji ali čebelni vosek
    // ta snov kot osnovna sestavina za sveče, sredstvo za mazanje: gnesti, oblikovati vosek; odtisniti v vosek; namazati z voskom; lutke, sveče iz voska; bled, mehek kot vosek / beli vosek; cepilni, čevljarski, modelarski vosek
  2. 2. tej snovi podobna snov: listi, plodovi te rastline izločajo vosek / rastlinski, umetni vosek
    ●     pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
    ♦     etn. ulivanje voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah voska, strjenega v mrzli vodi; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; kem. voski estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov; montanski vosek dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo; um. risba z voskom risba, narisana z voskom, ki omogoča ohranitev barve, ki jo med obdelavo pokriva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zarisoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje
♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zarotovánje -a s (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure
    // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje
  2. 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja
    // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

žlébnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. nar. (strešni) žleb: pritrditi žlebnik pod kap; pocinkan žlebnik
  2. 2. obrt. skobljič za delanje žlebov: žlebiti z žlebnikom; rezilo žlebnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bodílo -a s (í) obrt. na obe strani brušen nož za delanje zarez pri šivanju obodov sit in rešet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dejávnost -i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti protiokupatorsko dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij
// nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju
// glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dovtípkanje -a s (ȋ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: sovražil je dovtipkanje; cinično dovtipkanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dovtípkarstvo -a s (ȋ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: ceneno dovtipkarstvo / delo je polno praznega dovtipkarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dovtipkovánje -a s (ȃ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: neslano dovtipkovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

jámičkar -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

klékelj -klja tudi -na [kəl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kolénčenje -a s (ẹ́) agr. delanje, razvijanje kolenc: žito je treba poškropiti pred kolenčenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krtíčar -ja m (ȋ) agr. stroj za delanje drenažnih rovov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

luknjáč -a m (á) priprava za delanje luknjic: kupiti nov luknjač; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
♦ elektr. priprava za luknjanje kartic za (elektronski) računalnik; luknjalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

luknjáča -e ž (á) obrt. orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih: z luknjačo narediti luknjice v jermen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

luknjálo -a s (á) teh. priprava, drog za delanje lukenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prebijáč -a m (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: prebijači in luknjala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prebijálo -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prevòd -óda m (ȍ ọ́) delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zdráharstvo -a s (ȃ) ekspr. delanje, povzročanje zdrah: očitati komu zdraharstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Število zadetkov: 35