Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.

Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?

Delam troizmensko/triizmensko delo.

Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.

Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?

Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?

Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Ali nam lahko strokovno pomagate razvozlati dvom?

Kako je pravilno napisati: narodna heroina Rezka Dragar ali narodna herojinja Rezka Dragar?

Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke piššočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --

-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).

Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.

Ali obstaja v Sloveniji enakovreden izraz za musical (npr. Broadway-ski)? Ali je najbližji izraz spevoigra

Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično? Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:

• Takoj sva začela najboljše živeti.

Meni se zdi bolj smiselno naslednje:

• Takoj sva začela z najboljšim življenjem.

Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?

V zadnjem času sem že nekajkrat slišala v medijih, da so besedi, kot sta tal in del, izgovarjali kot [tau] in [deu], npr. delavci niso zaključili gradbenih deu in žoge ni pobral s tau. Je to pravilno?

Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?

Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.

Kako se to pravilno navede?

Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...

Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.

Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.

Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:

• The Sociology of Generations: New Directions and Challenges ali
• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’: primer Nove Balkanske Levice​​

Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:

• Levo-populistični izziv ‘liberalnemu mednarodnemu redu’ na primeru Nove Balkanske Levice​​

Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.

Kakšno je vaše stališče do dileme volilec/volivec?

Zanima me, kako pišemo žensko obliko besede kadrovik. Včasih so bile to kadrovnice. Kako jih pa danes poimenujemo?

Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.

Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.

Ali je ona Franceva ali Francovasestra?

V govoru naše okolice se sliši Francovasestra.

Zanima me, kako navajati literaturo oz. gradivo, ki je del lastne knjižnice. Gre za tuje strokovne članke, ki se jih najde na različnih spletnih straneh, objavilo jih je kako združenje. Imam pa jih shranjenje v tiskani obliki v registratorju. Ali je dovolj, da med literaturo in viri navedem le naslov članka in združenje, ki je članek napisalo?

Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.

S kakšno začetnico, veliko ali malo, zapišemo naslednja poimenovanja: tekmovanje Dnevi Angele Boškin; priznanja zbornice ali zveze: priznanje za življenjsko delo Angele Boškin, zlati znak, naziv častnega člana?

V knjižni izdaji SP 2001 sta poimenovanji Romka in Rominja, v elektronski različici SP pa samo Rominja. Zakaj je prišlo do te spremembe? Ali Romka ni (več) pravilno?

Kako sloveniti besedo wellness?

Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.

Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.

V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?

Zanima me, kako se v knjižnem jeziku glasi izraz za frufru (na čelo počesani, kratko postriženi lasje).

Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.

Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:

str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia. str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov. str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš. str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe. str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi. str. 166: Ni moglo bit lahko. str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost. str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh. str. 170: Odveč je zapravljat čas. str. 171: Kaj hočeš povedat? str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem. str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.

Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik: str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.

In spet naprej po starem: str. 226: Ne morem več sedet pri mizi. str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo. str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat. str. 235: Jutri zjutraj moram oddat. str. 235: Nočem bit vsiljiv. str. 235: Tega si ne morem privoščit. str. 236: Samo kavo znam skuhat. str. 236: Tole znam skuhat. str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi? str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet. str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne. str. 237: Judje so morali zbežat. str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat. str. 243: Nehal bi plačevat najemnino. str. 243: Nočem te izkoriščat. str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila. str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga. str. 252: Nikoli me ni znal razumet. str. 252: Učiš me obešat perilo. str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat. str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.

Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?

Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.

Mnogim je izrekel dobrodošlico.

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

• V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
• V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
• SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.

V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?

Kako se tolmači obrt?

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

V poslovnem svetu pa tudi v vsakdanjem življenju se vse bolj uporablja izraz pitch, ki bi ga sicer lahko prevedli kot kratka predstavitev (poslovne) ideje. Vendar ta besedna zveza ne pove, da je to zelo kratka, največ minuto dolga predstavitev, s katero moraš navdušiti sogovornike. Kako bi z eno besedo poslovenili pitch?

Sem študent filozofije zadnjega letnika, in pri rutinskem pogledu v SSKJ – kolegici sem namreč želel podati koncizen osnoven pomen besede »hermenevtika« – sem odkril definicijo, ki nima prostora za stik z realno uporabo izraza ter s tokovi istoimenske znanosti zadnjih 200 let.

Ker pa nisem prepričan, da je to pravi naslov za odpiranje tovrstnih vprašanj, naj za enkrat ostane samo pri tem. D. P.

Zanima me, ali sta glagola preučevati in proučevati pomensko enakovredna oziroma ali je raba katerega od njiju primernejša. Hvala za odgovor.

Tema letošnjega maturitetnega eseja je Antigona. Pri obravnavi dela pa se pojavlja zadrega glede imenovalniške oblike imena Kreon. Ta naj bi bila po Slovenskem pravopisu 2001 dovoljena le v imenovalniku, nas pa zanima, ali to pomeni, da končnega t potemtakem ni v ostalih sklonih oziroma kakšna je ustrezna paradigma. Najnovejše izdaje Antigone imajo vse sklone brez t.

Način sklanjanja kratic v javnih občilih (najbolj bije sklanjanje v oči na portalu rtvslo.si), mene in kot slišim, še marsikoga drugega, ki je na rabo maternega jezika občutljiv, naravnost klofuta po ušesih: OZN-u, BiH-u itd. To doživljam kot zelo nasilno in tuje. Od kdaj zaboga je OZN moškega spola? Naravno je bilo to, kar je dovoljeval prejšnji pravopis, ko teh priveskov, ki kratice povezujejo s sklonilom, ni bilo: Govoril je v OZN. Saj tudi ne govorimo tako, dali smo pomoč BiH-u, govoril je v OZN-u, temveč kratico bodisi razvežemo ali pa jo izgovorimo brez sklona (drugače kot v Srbiji ali na Hrvaškem). Kaže, da ta praksa povrhu tudi mede mlajše govorce, saj na različnih forumih opazim takšnele zmazke: v Bauhaus-u niso imeli, v soboto grem v Ikea-o in podobno?

Korisno bi bilo, ko bi pravopis pri tej neumnosti stopil korak nazaj in znova dopuščal rabo kratic brez ogabnega sklanjanja.

Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) … Kako sklanjati tako besedno zvezo? Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?

Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?

Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.

Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?

Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?

Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!

Prebiram neko besedilo, v katerem je ogromno stavkov z vrinjenim ki-stavkom, ki se potem nadaljuje z veznikom in, a pred njim ni nikoli vejice.

Na primer:

Zahvaljujem se bralcem, ki so bili navdušeni nad knjigo in resnično upam, da jim bo tudi to delo všeč.

ali pa:

Saj veš, kdo si in rada bi se ti zahvalila.

ali:

Medtem ko je klepetla, je bil ob njej njen mož in vsakič ko je želel oditi, ga je poklicala nazaj.

Ali ni tako, da je treba dati pred IN vejico, ker imamo prej vrinjen stavek, ki se ga zaključi z vejico in potem nadaljuje. Takšno pomanjkanje vejic :-) me namreč zelo moti, a ker je tega v besedilu že toliko, se zdaj že sprašujem, ali jaz narobe razmišljam, in je morda res vse kar brez vejic :-). Prosim za razrešitev dileme.

Zanima me, ali bi v označenem primeru (modrem) treba pisati vejico ali ne. Dodajam tudi primer druge navedbe vira.

Mencinger, J., 1997, Daleč od Evrope, v: Mladina, št. 7, 18. 2. 1997, str. 26–29.;

Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj? v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.

ALI

Tauber, A., 1991, Kam vodi razvoj?, v: Delo, št. 14, 18. 1. 1991, str. 9.

Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.

Zanima me, kateri sklon je pravilen v spodnjih primerih, ko je rabljen namenilnik. Na Jezikovni svetovalnici sem našla več odgovorov glede zanikanja ob nedoločniku, vendar pa med odgovori nisem opazila, da bi bilo omenjen namenilnik. Ali za predment, ki stoji ob namenilniku, veljajo podobna načela kot za predmet ob nedoločniku? Primeri so na videz zelo podobni, ampak domnevam, da je sklon podobno kot pri nedoločniku odvisen od tega, kaj zanikamo. Najlepša hvala za odgovor.

• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, saj ga je čakalo delo na vrtu.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak knjigo, ki mu jo je podaril prijatelj.
• Tisto soboto popoldan ni šel brat časopis/časopisa, ampak je šel na sprehod po mestu.

Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):

• Šola za medicinske sestre - babice
• Srednja šola za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer.

In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:

• Srednjo šolo za za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer,
• Šolo za medicinske sestre - babice
• zdravstveno prosvetna delavka
• zdravstveno prosvetno delo
• zdravstveno - prosvetnimi aktivisti
• dvig zdravstveno - prosvetne zavesti
• ginekolog-porodničar

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Zanima me, zakaj v SSKJ ni besed izčlaniti in izčlanitev.

Ali to torej nista slovenski besedi?

Ali imamo katero drugo besedo (eno samo) v slovenščini za tovrstno dejanje?

Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?

Nekaj primerov:

• Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
• Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
• Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
• Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.

Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?

S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.

Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Zanima me, zakaj pride pri tvorbi svojilnega pridevnika priimka Garcia do pisne podaljšave osnove z j (Garcijev; SP, člen 958).

Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.

Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.

Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.

Katera od zvez je ustreznejša?

Objavil je oglas o pomoči na domu.Objavil je oglas za pomoč na domu.

Je mogoče, da sta ustrezni obe, le da imata različen pomen?

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.

Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).

Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.

Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.

Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

• Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
• Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

• Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
• Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
• profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
• Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

Želel bi izvedeti, kdaj uporabljamo besedo delavnik in kdaj besedo delovnik. V raznih besedilih se namreč glede tega pojavlja kar nekaj nejasnosti. Ali razmišljam pravilno, ko menim, da se beseda delovnik nanaša na vse, kar je povezano s samim delom (prim. delovni dan, delovni čas, delovni pogoji ...), medtem ko se beseda delavnik nanaša na osebo, torej na delavca (prim. Človek je delaven. v pomenu 'voljan je dela, rad dela')?

Kateri naziv je pravilen – magistra ali magistrica farmacije?

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Zanima me, katera oblika (»zaščitna« ali »zaščitena« blagovna znamka) je pravilna oziroma ali sta izraza sploh sopomenki ali označujeta dva različna pojma.

Zlasti v zadnjem obdobju v nekaterih medijih večkrat beremo o kritiško hvaljenem filmu, delu, plošči ...

Na primer: Težko pričakovani naslednik Gibonnijeve odlično prodajane in kritiško hvaljene plošče Mirakul bo končno ugledal luč sveta.

Če si razlagam prav, gre za nekaj, kar hvalijo kritiki oziroma nekaj, kar je hvaljeno pri kritikih ali v kritikah. Gre torej za ozirni prislov s podstavo hvaljen glede na kritiko/kritike?

Zanima me, ali je v slovenščini raba te besedne zveze in podobnih ozirnih prislovov slogovno nezaznamovana.

V pravopisu na primer najdemo medijsko odmeven z oznako publicistično. Bi torej lahko razumeli, da nas pravopis v drugih zvrsteh besedil usmerja k odločitvi za zapis: "primer, ki je odmeval v medijih"?

In v primeru kritiško hvaljenega raje: plošča, ki jo hvalijo kritiki?

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?

Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.

Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.

Ali je prav npr. prihraniti stroške ali pa mogoče prihraniti pri stroških?

Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.

Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?

Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

• schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
• blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Kako se sklanja ime revije Vogue?

Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?

Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.

Spoštovani, nikjer ne najdem izjemno pomembne besede, ki definira prezir do prestiža. MI lahko pomagate? Ali lahko inštitut razvije besedno zvezo ali besedo, ki definira recimo slovensko tolmačenje besede preseravanje? Hvala.

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.

Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.

Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.

Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!

Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?

Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Zanima me, kako bi z eno besedo poimenovali plesalca ali plesalko swinga. Ali imamo v slovenskem jeziku kak ustaljen izraz? Se lahko uporablja swinger/swingerka, čeprav ima nek drug pomen (Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, str. 348, 349)? oz. katero poimenovanje bi bilo najbolj ustrezno, da ne bi vzbudilo drugih konotacij?

Razumem, da na TV uporabljajo izraz Master Chef za franšizne oddaje, če je obvezno ali če v časopisu pišejo o teh oddajah. Ni pa prav, da se angleški izraz uporablja kar počez v stikih z javnostmi, še posebej v pisani besedi, saj imamo slovensko besedo. Na žalost se je ta izraz že udomačil, saj ga poslušamo vsak dan.

Šef ima v slovenščini tudi čisto drug pomen in celo iznakazi pravi pomen kuharski mojster. Kontaktirala sem ČGP Delo s tem v zvezi in prosim, da kot strokovnjaki tudi vplivate na spremembo te napačne rabe.

Ali je zveza asociirati na neknjižna, glede na to, da je ni mogoče najti ne v SSKJ ne v SP?

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

• Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...

• Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Zanima me, ali se v spodaj navedenih primerih za dvopičjem piše mala/velika začetnica in kakšno je v teh primerih končno ločilo (gre za pisno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu).

VSEBINA: moja družina DATUM IN ČAS IZVAJANJA NASTOPA: 8. 3. 2021, 9.15 STAROSTNA SKUPINA: 3–6 let OSREDNJE PODROČJE: družba GLOBALNI CILJI: spoznavanje samega sebe in drugih ljudi

Poleg tega me zanima, ali je med spodaj navedenimi naštevalnimi enotami, ki niso samo besede, primernejša vejica ali podpičje.

SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: sličice za igro pantomime; vzorci zaporedja na predlogah; risalni listi, na katere so otroci predhodno iz palčk prilepili obliko hiše; mize, označene s simboli; barvice.

Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje? Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?

Prosil bi za kakšen nasvet o pisanju esejev, npr. kako napisati dober uvod in zaključek, kako gladko povezati odstavke v jedru ter kako napisati stavke, v katerih bo bralec užival. Vaš odgovor bi mi zelo pomagal, saj letos opravljam maturo.

Pri delu na Uradu za publikacije Evropske unije sem opazila neskladji med zapisoma gornjih imen v Slovenskem pravopisu in v knjigi dr. Draga Kladnika in dr. Draga Perka Slovenska imena držav: str. 96, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime:

• Mavricij; str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Mavricij;
• str. 107, standardizirano slovensko kratko ime in slovensko uradno kratko ime: Papuanska Nova Gvineja.

Kateri zapis imen je pravilen?

Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?

V naši skupini obdelujemo delo Khalila Gibrana Prerok. Ustavila sem se pri delu besedila in sicer:

» ...Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.«

Lepo vas prosim za odgovor, kako se pravilno naglasi beseda puščica. Ali na u ali na i.

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

Kako je prav in zakaj: nagrada za umernico ali nagrada umetnici, zlata medalja za skakalce ali zlata medalja skakalcem? Govorim predvsem o časopisnih naslovih oz. člankih.

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

• Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

• Zamujanje na delo ga je stalo službe.

• Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Rad bi vas vprašal naslednje glede naslavljanja oseb ženskega spola z akademskim nazivom ter družinskim priimkom moškega spola. Na primer: mag. Tanja Osredkar

Ali rečemo v pogovoru: magistra Osredkar je rekla to in to .. Ali pa: magister Osredkar je rekla to in to ... Ali pa: magistra Osredkarjeva je rekla to in to ...

Ali je zadnje arhaična varianta, privzeta po zgledu nekaterih drugih slovanskih narodov, npr. Čehov ? Slovenci smo namreč, v preteklosti (verjetno po nemškem zgledu) uporabljali Osredkar in Osredkarica (Osredkarca). Ta način lahko srečate v krstnih knjigah. V nemški varianti na primer: Kotanner za moškega in Kotanmerinen za žensko. Primer iz knjige (prevoda) Spomini Helene Kottanner Igorja Grdine in Petra Štiha: na strani 53 je naslov Spomini Helene Kotanerice.

Kar se tiče besede magister imamo v slovenščini sicer: magister, magistra (enako kot v latinščini)

Veliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.

Katera varianta je pravilna in zakaj?

• Leto, na katerega se nanaša podatek.
• Leto, na katero se nanaša podatek.

Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?

Primer Sklep za delo pri/na projektu.

Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.

Pri svojem strokovnem delu sem si za besedo zemljevid izmislil sopomenko podatkovni konstrukt. Sodelavci so me opozorili, da ima beseda konstrukt negativno konotacijo. V SSKJ sem našel sledeč zapis:

konstrúkt -a m (ȗ) 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti

Ali pomen, predstavljen pod točko 1, ustreza sodobnemu razumevanju besede konstrukt in ali je besedo mogoče uporabljati nevtralno?

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?

Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

V Primorskem dnevniku je potekala v rubriki »pisma uredništvu« neke vrste polemika okrog vprašanja šoah ali šoa? V prvem pismu je gospod FF, član judovske skupnosti v Trstu, ki ga je skupaj z družino prizadela šoa, skušal pojasniti, zakaj bi bilo po njegovem bolj primerno, da bi se v slovenščini namesto besede šoah uporabljala beseda šoa. 20. februarja sem se v to debato vključila še jaz osebno, ker mi je bila pred letom dni v enem izmed mojih znanstvenih člankov zavrnjena uporaba besede šoa. Naj dodam, da – podobno kot g. Fischer – tudi jaz osebno zagovarjam uporabo besede šoa in to prav tako v ženski obliki. Tako se jo piše ne le v hebrejščini, ampak tudi v francoščini, nemščini in italijanščini. Primorski dnevnik je v svojih »pripisih uredništva« tako predloge g. Fischerja kot tudi moje pritrdilne pripombe k uporabi besede šoah zavrnilo.

Naj vam v ilustracijo navedem le pripis uredništva, ki ga najdete v današnjem Primorskem dnevniku:

»Pripis uredništva: [...] Kar pa zadeva besedo šoah, je v modernem pisanem jeziku v Sloveniji uveljavljena že dolgo. Kot samostalnik moškega spola ni zapisana samo v Verbinčevem slovarju tujk, temveč je navedena tudi med novimi besedami v pisnem korpusu slovenščine, ki ga sestavlja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti« (podčrtala ).

Pogledala sem in ugotovila, da sta v pisnem korpusu navedeni kar dve besedi: to je beseda shoah (iz časopisnih odlomkov jasno izhaja, da napeljuje beseda na francoskega režiserja C. Lanzmanna oz. na njegov celovečerni dokumentarni film Shoah; nato še beseda šoah, v kateri pa so citirani le izvlečki iz časnika Delo. Ker se že dalj časa ukvarjam s to oz. zelo sorodno tematiko, vem, da obstajajo še druge oblike pisanja termina (npr. šo'ah) in da se v zadnjih nekaj mesecih polagoma uveljavlja tudi pojem ŠOA.

»Šoa – spominjajmo se« – se denimo glasi naslov prispevka ob letošnjem dnevu spomina na »holokavst« v sobotni prilogi Večera z dne 24.1.2009:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009012405399872

In tudi v drugih člankih Večera sem besedo šoa vsaj dva- ali trikrat zasledila.

Prav 27. januarja letošnjega leta pa je RTV Slovenija na 1. programu prvič predvajala dokumentarni film z naslovom »Šoa. Teža molka«:

http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/soa-teza-molka Gre za film, ki bo deležen še več ponovitev, tudi zunaj televizijske hiše.

Hočem povedati, da stvari okrog pojma šoah ali šoa le niso tako enoznačne. Pa tudi o dozdevno »dolgi« uveljavljenosti besede šoah v »slovenskem modernem jeziku«, kot to sugerira Primorski dnevnik, bi se dalo verjetno marsikaj reči.

M. J. P.

Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:

• primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
• primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.

Če posplošimo osebo ime (npr. Nismo vsi Einsteini/einsteini), ali zapišemo posplošeno ime z veliko ali malo začetnico?

Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.

Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Zanima me, kateri izraz bi bil najprimernejši za poimenovanje moškega, ki se poklicno ukvarja s prostitucijo. Na Gigafidi sem našla izraze (1) prostitut (286 zadetkov), (2) moška prostitutka (57zadetkov) in (3) prostitutek (21 zadetkov). Avtorica, katere delo lektoriram, je uporabila izraz (4) moški prostitutek. Podoben problem je z moško ustreznico za medicinsko sestro.

Zelo spoštujem vaše delo, zato sem bila šokirana, ko sem na Fran.si opazila nekatere odkrito antisemitske in rasistične vnose. Prosim, če se zgledujete po tujih uglednih slovarjih in jih odstranite, ali pa vsaj označite, da taki so ('zastarelo' ali 'ekspresivno' nikakor ni dovolj). In naj debata dejansko vključuje ljudi, ki so pripadniki teh skupin. Hvala.

Nekaj primerov: jud, žid, črnec, cigan

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski. Kdaj uporabljati katerega? Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

V zdravstvenih domovih odpirajo centre, ki olajšajo administrativno delo. V njem so zaposleni zdravstveni administratorji. Imenujejo jih na vse mogoče načine: zdravstveno-administrativni, zdravstveno administrativni, zdravstvenoadministrativni centri. Ker gre za zdravstveno administracijo, bi bi pridevnik najbrž zdravstvenoadministrativni center. Je sklepanje pravilno?

Zanima me, zakaj se preganja oblika potrebno nedoločnik. V pravopisu nisem zasledila, da je prepovedana, saj nima ob sebi črnega krožca, ampak ima puščico v desno (»odsvetovano«). Kako torej brati te oznake (puščico, beseda v ležečem) in jih interpretirati? Je potem ta oblika vendarle dovoljena npr. v leposlovju?

SP 2001: potrébno povdk. (é) O tem se je ~ dogovarjati → se je treba dogovarjati

Kaj je pravilno: prijavljam se za 33. srečanje ali na 33. srečanje?

Prosimo za nasvet glede sklanjanja imena Jean-Claude Juncker. Opazili smo, da se v tisku (Delo, Dnevnik) pojavlja drugačen zapis, ime se sklanja le v drugem delu, t.j. Jean-Clauda Junckerja.

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

• skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
• dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
• trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
• plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
• koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

• dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
• stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
• poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
• dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Pri pisanju diplomske naloge sem pri treh virih zasledila rabo izraza konopljen papir, kar se mi zdi čudno, saj sem navajena na izraz konopljin. Preverila sem še na Gigafidi, kjer je raba konopljin bolj pogosta. A vseeno nisem prepričana, katerega naj uporabljam.

Spoštovani, sem Senovčanka in nas so učili, da je pravilna pridevniška izpeljanka iz zemljepisnega imena Senovo -ski: senovski, npr: senovski premog, Senovski potok ... Za nepravilno (t. i. popačeno) končnico -ški smo dobili v OŠ slabo oceno in zato smo si zelo dobro zapomnili, kako moramo pisati in govoriti. V krajevnih zapisih se zadnja leta pojavlja občasno zapis senovški -a -o, kar starejšo generacijo »občutljivih domorodcev« precej moti. Po pregledu Krajevnega leksikona (2009) smo začudeni ugotovili, da je končnica -ški tudi tam. Marsikomu je Krajevni leksikon norma, pravilo. Ali dejansko je? Kako bi vi obravnavali naš problem? Hvala za vaš čas in trud.

Na TV in radiu večkrat govorijo malce ali, slišal sem celo besedo malček. Ali je to pravilno, saj bi lahko rekli malo počakajte ali malo pred deseto itd.?

Ali lahko uporabimo za skupino otrok, fantov, izraz trop? Npr. trop otrok, trop fantov? Če ja, potem lahko tudi rečemo poglavar tropa, ne glede ali gre za skupino ljudi ali živali, npr. ovac.

Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Na koncu tv oddaje Panopticum s podnaslovom Pametni novi svet na TV SLO 1 je bila med naštetimi sodelavci pri oddaji navedena tudi teleprompter operaterka. Izraz sem srečala prvič. Poskusila sem poizvedeti v SSKJ. Kaže, da gre za nov izraz, neposredno povzet iz tujega – skoraj gotovo angleškega jezika. Mislim, da bi se na nacionalki morali potruditi, da bi našli ustrezno slovensko besedo. Sicer pa – ali obstaja? Teleprompter mi nič ne pove.

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Mogla/morala. Kateri glagol je pravilen in zakaj?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?

Ali se sklanjata oba priimka poleg moškega imena? Npr. Jaka Golob Grm?

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Zanima me, ali sem pri diplomski nalogi pravilno zapisoval moštvo Uniona Olimpije; pri Unionu Olimpiji, z moštvom Uniona Olimpije ... in pa spol: Union Olimpija je igrala (ž. spol).

Ali je prav visoki igralec (strokovna besedna zveza); postavljeni napad (strokovna besedna zveza); ali visok igralec in postavljen napad.

Kakšno je pravilno sklanjanje priimka ministra Hojsa. Je pravilno Hojsev ali Hojsov? Sama menim, da je Hojsov, vendar nisem prepričana saj sem našla več različnih primerov.

Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.

Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

• Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
• Ukrep se šteje za primeren/primernega.
• Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
• Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
• Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
• Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Zanima me zapis besedne zveze varstveno delovni center. Se piše skupaj ali narazen?

Prevajam eno delo in sm se malce zataknil pri poslovenjenju fraze like knows like ali pa it takes one to know one. Se komu svita, kako ju ponavadi postavimo v slovensko obliko?

Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:

• Male and female are counterparts of love.
• A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
• Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

• Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.

• Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Ali obstaja slovenski izraz za utility (prostor, kjer so pralni, sušilni stroj, skupaj likalnica, pralnica ...)?

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.

Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôra – visokogórje)?

Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:

• pojavnost neželenega učinka je 0,4 na bolnik-leto ali 0,4 na bolnika-leto?
• 15 na 100 bolnik-let ali 15 na 100 bolnikov-let ali 15 na 100 bolnikov-leto?

Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?

Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.

• Ali je tako, kot sem zapisala zgoraj, pravilno?
• Kako je, če je naslov na koncu povedi? Npr.: Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo! Je v tem primeru klicaj iz naslova tudi končno ločilo povedi? Deluje mi zelo dvoumno, zato se nikakor ne morem odločiti.
• Prav tako me zanima, kako se to delo korektno navede v seznamu literature, kjer je za naslovom po pravilu pika.

Zanima me, ali je beseda noben nikalni pridevniški zaimek ali zanikani števnik en oziroma ali ima dvojno vlogo ter kako lahko ugotovimo, kdaj je števnik, kdaj pa nikalni pridevniški zaimek?

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

• 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
• 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
• 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

V SP 310 piše, da pišemo vejico pred in, kadar in uvaja stavek, ki izraža posledico. Običajno se veznik in ne navaja kot veznik posledičnega priredja, zato sem pogosto negotova, ali naj pišem vejico ali ne. Prosim za pomoč v naslednjih primerih. Delo je bilo dobro organizirano in podjetje je uspešno poslovalo.Uči se in boš znal.

Kaj menite – ali je med stavkoma vezalno ali posledično razmerje? Ali mi lahko svetujete, kje si lahko preberem kaj več o stavčnih razmerjih? Brskam po Toporišičevi slovnici, SP, osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih.

Zanima me, kako se uporablja vejica pri besedni zvezi ne glede na to (na splošno in konkretno v primerih

• Proizvajalec lahko ne glede na to, ali ima sedež v EU ali ne, imenuje pooblaščenega zastopnika

in

• Zato za take proizvode ni treba ponoviti ugotavljanja skladnosti ne glede na to, ali je bil izvirni proizvod dan na trg pred začetkom veljavnosti.

Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?

• Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
• Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
• Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Zanima me, v katero besedno vrsto spada beseda to (npr. v stavku Z nedoločnim zaimkom izražamo to, česar ne poznamo.) in tudi v katero podvrsto spada.

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?

Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.

Na spletu sem našla pojasnilo, da so kozaki »poimenovanje za skupino več ljudi, ki živijo v južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, znanih po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu« (na vaši strani je podobna razlaga: kozak).

Prijateljičinemu sinu lektoriram seminarsko nalogo iz zgodovine, v kateri raziskuje Kozake in jih zapisuje z veliko začetnico. Priznam, da mi deluje čudno, če je beseda zapisana z malo, a do pred kratkim sem bila prepričana, da so Kozaki ljudstvo. Sva se pa dogovorila, da z veliko zapišem Zaporoške kozake in Donske Kozake (ki sami sebe opredeljujejo kot ljudstvo).

Kaj je torej bolj prav?

Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.

Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?

Nenenhno se pojavljajo težave pri zapisu npr. japonskih, kitajskih, ruskih, ukrajinckih ... imen v slovenščini. Založbe, prevajalci, tudi tujci v Sloveniji, katerih imena zapisujemo, pogosto vztrajajo pri izvirnem/angleškem načinu zapisa. Kako torej zapisati npr. Yu Hua ali Ju Hua (v knjižnem prevodu je prva različica) ali pa Tatsuya Yada ali Tatsuja Jada, Nadya Bychkova ali Nadja Bičkova?

Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.

Kaj menite o zapisovanju univerzitetnih pedagoških nazivov za imenom in priimkom, dr. Janez Novak, izr. prof., namesto do sedaj uveljavljenega zapisa izr. prof. dr. Janez Novak?

Zanima me, kakšno je pravilo zapisovanje naslovov v primerih Ljubljana Zalog, Ljubljana Dobrunje, Ljubljana Polje – ali je potreben vmes (ne)stični vezaj? Google zadetki so glede tega (seveda) zelo nekonsistentni.

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?

Zakaj se Francoz v frazemu narediti se Francoza piše z veliko začetnico, Rus v frazemu jih je veliko kot rusov pa z malo? To sem preverila na Franu, a zakaj je to tako?

Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Katera je pravilna oblika uporabe poklica šivilja za moškega?