Tiskanje

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.

kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.

kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.

v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

izčŕpati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

izdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol

kdo/kaj dokončno narediti kaj
Obleko je potrebno le še izdelati /do konca/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom omogočiti kaj
Izdelali so potrdilo /v več izvodih/.

kdo uspešno študijsko končati kaj / pri/na čem
Razred je izdelal /z dobrim uspehom/.

iz lovstva kaj uspešno ugotoviti kaj , priti na kaj
Pes izdela sled do divjadi.

izrabíti se in izrábiti se -im se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izrabil.

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

kováti kújem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.

kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.

čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.

kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).

kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.

kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.

kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.

kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).

kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.

iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.

iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.

10.

iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.

11.

iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.

12.

iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.

múčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati si v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
(V tem šolskem letu) se /precej/ muči z nemščino.

nadaljeváti z/s -újem z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj vključiti se s čim 'delom/delovanjem/dejavnostjo'
Začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom.

nadélati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom doseči veliko mero
Danes pa so /pošteno/ nadelali.

néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.

2.1.

končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.

olájšati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti manj neprijetno/naporno/zapleteno kaj
/Z delom/ si je olajšala trpljenje.

kdo/kaj narediti/povzročiti manj težko kaj
/Z izločitvijo nepotrebnih predmetov/ so /zelo/ olajšali nahrbtnike.

opravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičili so ga (šefu).

kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj boljš-ega/-e kot kaže stanje
Z delom je opravičil njihovo zaupanje.

iz šolstva kdo/kaj z navajanjem objektivnih vzorokov narediti koga/kaj razumljivo, možno
Opravičiti (učitelju) izostanek.

oslabéti -ím dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ je /povsem/ oslabel.

kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so (mu) noge oslabele.

iz jezikoslovja kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi izglasja/ samoglasnik oslabi.

oslabíti se -ím se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ se je /povsem/ oslabil.

kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so se (mu) noge oslabile.

pregnáti se -žênem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj s čezmernim delom zelo utruditi se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ pregnal.

prekíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen čas končati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prekinil je dovod bencina.

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen končati kaj , s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Govor je prekinil s ploskanjem.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti kaj
Raziskovalci so prekinili delo v jami.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti koga
(Že v začetku) je prekinil govornika.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti s presledki kaj
Prekinil je črto.

v posplošenem pomenu kdo prenehati imeti zvezo s kom/čim
Z njim je prekinil.

prenéhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.

kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
Bolečine v hrbtu so prenehale.

3.1.

končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

pridobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj / koliko česa
/Hitro/ je pridobil dovolj premoženja.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga / koliko česa
Pridobiti jih je hotel /z obljubami/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti komu/čemu koga/kaj / koliko česa
Slovenščini je /s pisanjem/ pridobil velik ugled.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga/kaj / koliko česa za koga/kaj
/S težavo/Težko/ je pridobil ljudi za sodelovanje.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti kaj , da pride iz/od česa / v/na kaj
Pridobili so ga iz ječe.

5.1.

kdo/kaj napraviti kaj , da pride kot rezultat iz/od česa / v čem
Pri sleparski delitvi pridobijo pet.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Pridobil je ugled.

kdo/kaj postati kakšen
Pridobil je hitrost.

iz fizike, v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj
Pridobijo določeno frakcijo oz. sestavino /z destilacijo/.

reševáti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj otresati se koga/česa / pred kom/čim
/Z delom/ se je reševal obupa / pred obupom.

síliti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj usmerjati koga/kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Silijo mladino k delu/delati.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj s kom/čim
Silijo ga s fizičnim delom.

kdo/kaj hoteti, želeti proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj / med koga/kaj
Sovražna vojska sili proti mestu.

čustvenostno kaj pojavljati se komu/čemu v/na/skozi/čez kaj
Pramen las ji je silil na čelo.

4.1.

pojavljati se koga/kaj k čemu / v/na/skozi kaj
Na jok jo sili.

iz agronomije kdo/kaj pospeševati razvoj rastline
V rastlinjakih in toplih gredah silijo krompir, radič, tulipane idr.

spoznáti -znám dovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.

kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.

kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.

kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).

kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.

kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.

v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.

čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.

10.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.

11.

navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.

12.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.

13.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.

14.

čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.

15.

nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.

ukíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Ukinili so preskrbo.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
(Že davno) so ukinili trgovanje.

2.1.

kdo/kaj razpustiti koga/kaj
(Lani) so ukinili občino oz. oddelek.

2.2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Ukinili so delovno mesto.

2.3.

kdo/kaj prenehati dajati kaj
Ukinili so kredite.

2.4.

kdo/kaj razveljaviti kaj
Ukinili so pooblastilo.

2.5.

kdo/kaj zmanjšati do konca kaj
Ukinili so nasprotje med ročnim in umskim delom.

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.

v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.

3.1.

kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.

4.1.

kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

utrudíti se in utrúditi se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj s čezmernim delom zelo obremeniti se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ utrudil.

iz agronomije kdo/kaj s čezmerno uporabo preobremeniti se, izmučiti se
/Zaradi zaporednega gojenja iste kulture/ se zemlja utrudi.

iz tehnike kdo/kaj postati slab
Material se /navadno/ po določenem času utrudi /zaradi stalnih obremenitev/.

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.

kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.

kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.

knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.

iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

začéti -čnèm dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), v pomožniški vlogi

kdo/kaj naprej narediti kaj / s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Začel je delati/peti/govoriti.

1.1.

Spet je začel.

kdo/kaj na začetku narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Predsednik začne zborovanje z nagovorom.

zadélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj odeti se
/V hudi nuji/ se je zadelala (v krzneni plašč).

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom zadržati se
/Nepredvidljivo/ se je zadelal (na polju).

zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.

čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.

čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.

kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).

čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.

kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.

kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.

10.

kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.

11.

kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.

zavézati se in zavezáti se zavéžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o za kaj
Zavezal se je poravnati dolg.

kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o komu/čemu
Zavezal se je gospodarju /z rednim delom/.

zdélati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar neglagolske vezljivosti