démon tudi demón -a m (ẹ̑; ọ̑) - 1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni - 2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovín -a m (ȋ) star. zli duh, hudič, demon: bilo je, kot da so se vsi duhovini zarotili proti meni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovína -e ž (í) star. zli duh, hudič, demon: vile in duhovine / med ljudstvom so bile takrat predstave o duhovinah še močno žive o strahovih, prikaznih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
netopírski -a -o prid. (ī) tak kot pri netopirju: demon z netopirskimi krili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tról -a m (ọ̑) 1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega 2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E ← agl. troll ← stnord. troll 'velikan, demon, zli duh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.