denár -ja m z -em (á) posoditi ~; menjati, preštevati ~; papirnati ~; ponarejeni ~; poud.: kupiti za velik ~ |znesek, plačilo|; biti pri ~u |veliko ga imeti|; gosp. kupna moč ~a
navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|
navŕtati -am dov. -an -ana; navŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, čoln; ~ vodo, nafto; poud. navrtati koga za kaj ~ brata za denar |pregovoriti ga, da dá denar|
depozíten -tna -o (ȋ)
depozítni -a -o (ȋ) ~a banka; ~ denar knjižni denar
depozítnost -i ž, pojm. (ȋ)
napúmpati -am dov. -an -ana; napúmpanje (ȗ) neknj. pog. kaj ~ zrak v zračnico načrpati; neknj. pog. napumpati koga za kaj Napumpal ga je za denar |izprosil je denar pri njem|
nèkován -a -o (ȅá) ~ kos železa
nèkováni -a -o (ȅá) ~ denar papirnati denar
nèkovánost -i ž, pojm. (ȅá)
požréšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; biti ~; požrešen na kaj ~ ~ meso; poud. ~ na denar |lakomen|; poud. požrešen po čem ~ ~ denarju |lakomen na denar|
požréšnost -i ž, pojm. (ẹ́)
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
debelíž -a m z -em skup. (í) poud. |denar večje vrednosti|: plačati z ~em
denárci -ev m mn. (á; á ȃ) poud. |denar|
denárček -čka m (á) otr. daj mi ~e |denar|
deseták -a m (á) |denar|
deséttisočák -a m (ẹ̑á) |denar|
dvajseták -a m (á) |denar|
efektíva -e ž (ȋ) gosp. žarg. denar v obtoku, gotovina
fračkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; fračkánje; (-àt) (á ȃ) poud. |nepremišljeno zapravljati (denar)|
frčkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; frčkánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |nepremišljeno zapravljati (denar)|
izprazníti in izprázniti -im dov. izpráznjenje; drugo gl. prazniti (í/ȋ/á á) kaj ~ posodo, poštni nabiralnik; poud.: Ponoči so izpraznili blagajno |ukradli denar iz blagajne|; Proti njemu je izpraznil pet strelov |izstrelil|
izprazníti se in izprázniti se -im se (í/ȋ/á á) V podjetju se je izpraznilo nekaj mest; Akumulator se je izpraznil
kapitál -a m (ȃ) vlagati ~ v industrijo; zasebni ~; poud.: kopičiti ~ |denar, materialne dobrine|; duhovni ~ naroda |vrednost, vrednote|; Ta vsota je zanj pravi ~ |je zelo velika|; publ., skup. sodelovanje domačega in tujega ~a |lastnikov kapitala|
kasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kasíranje (ȋ) neknj. pog.: kaj ~ dobiček dobiti, prejeti; kasirati za kaj ~ ~ vodarino pobirati denar
krónica -e ž (ọ̑) manjš.; ljubk. |krona, denar|; |rastlina|
kvartopíriti -im nedov. kvartopírjenje (í ȋ) |kvartati za denar|
lupíti in lúpiti -im nedov. lúpi -te in -íte, -èč -éča; lúpil -íla, lúpit, lúpljen -a; lúpljenje; (lúpit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ jabolko, jajce; poud. lupiti koga ~ svoje dolžnike |posojati jim denar za visoke obresti|
lupíti se in lúpiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Koža se ~i
mámon -a m, snov. (ȃ) neobč., poud. |bogastvo, denar|
monéta -e ž (ẹ̑) kovanec, denar: medeninasta ~
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
naštéti -štêjem dov., nam. naštèt/naštét; naštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ vsa pomembna pisateljeva dela; ~ dva tisoč prebivalcev; prakt.sp. našteti komu kaj Takoj mu je naštel denar dal, plačal; prakt.sp. ~ prodajalcu denar na roko neposredno izplačati
naštéti jih -štêjem jih (ẹ́ ȇ) knj. pog., poud. komu |natepsti koga; ozmerjati koga|
nôvec -vca m z -em (ó) kovati ~e; zlat ~ zlatnik; star. posoditi ~e |denar|
obírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ češnje; Pes si ~a bolhe |odstranjuje|; poud. obirati koga ~ soigralca pri igri |mu z boljšo igro jemati denar|; ~ soseda za hrbtom |opravljati|
obírati se -am se (í ȋ; ȋ) poud.: Kaj se ~aš |obotavljaš, omahuješ|; ~ ~ po sobi |predolgo se zadrževati|
odírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ prašiča; poud. ~ dolžnike |posojati jim denar za visoke obresti|
pénez -a m (ẹ̑) |novec|; poud. dobiti ~e |denar|
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
skopáriti -im nedov. skopárjenje (á ȃ) poud. |nerad porabljati, zlasti denar|: pri čem ~ ~ gorivu; skopariti z/s čim ~ z denarjem; ~ s pohvalo |redko koga, kaj pohvaliti|; ~ vse življenje
sôld -a [u̯d-] m (ȏ ó; ȏ) star. kovanec za dva ~a; poud. zapraviti vse ~e |ves denar|
têle -éta s (é ẹ́) rediti ~; člov., slabš. |nespameten človek, zlasti mlad|; neobč., poud. zlato ~ |bogastvo, denar|
usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala|
usušíti ga -ím ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili|
usušíti se -ím se (í/ȋ í) Les se je precej usušil
vínar -ja m z -em (ȋ) |novec|; poud.: odšteti zadnje ~e za kruh |denar|; plačati vse do zadnjega ~a |popolnoma vse|
zafračkáti -ám dov. zafračkánje; drugo gl. fračkati (á ȃ) poud. |zapraviti, razmetati (denar)|: ~ premoženje
zafrčkáti -ám dov. zafrčkánje; drugo gl. frčkati (á ȃ) slabš. |zapraviti, razmetati (denar)|: ~ plačo
zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|
žiróračún -a tudi žiró račún ~ -a m (ọ̑ȗ) dvigniti denar z ~a; nakazati denar na ~
bánka -e ž (ȃ) vložiti denar v ~o; rač. ~ podatkov
blagájna -e ž (ȃ) spraviti denar v ~o; pojm. organizirati skupno ~o
brzojávno nač. prisl. (á) ~ poslati denar
cúnja -e ž (ú) stare ~e; knj. pog. kuhinjska ~ krpa; slabš. porabiti ves denar za ~e |za obleke|; člov., slabš. |neodločen, omahljiv človek|
dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
darováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; darovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ knjigo učencu; ~ bogovom; darovati kaj za koga/kaj ~ denar za poplavljence
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|
debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|
debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|
na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogosto
debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
dèj -te in dêjte okrnj. glag. (ȅ; ȅ ȇ) neknj. pog. daj: komu kaj Dej mi denar; Dej, sedi
deponírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deponíranje (ȋ) kaj ~ denar v banki; ~ smeti odlagati
devalorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalorizíranje (ȋ) razvrednotiti: kaj ~ denar; ~ dragocene predele pokrajine
devalutírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalutíranje (ȋ) fin. (razvrednotiti): kaj ~ denar
devalvírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; devalvíranje (ȋ) razvrednotiti (se): kaj ~ denar; Valuta je devalvirala
dírka -e ž (ȋ) konjske ~e; pojm., poud.: ~ za denar |veliko prizadevanje|; Bila je ~ (s časom) |hitenje, naglica|
dodejáti -dêjem tudi dodejáti dodém dov., 2. in 3. os. dv. dodêjeta tudi dodésta; 3. os. mn. tudi dodejó; drugo gl. dejati (á ȇ; á ẹ̑) star. dodati: čemu kaj ~ pismu denar
dolgováti -újem [u̯g] nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; dolgovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ oderuhu denar; ~ staršem hvaležnost; publ. Mesto ~uje svoj razcvet turizmu |se razvija zaradi turizma|
drág1 -a -o tudi drág -a -ó; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~o stanovanje; poud. kupiti kaj za ~ denar |za velik znesek|
drágost -i ž, pojm. (á)
emitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; emitíranje (ȋ) kaj ~ denar, obveznice (izdajati); neobč. ~ radijsko oddajo oddajati; Antena ~a (seva)
falzificíran -a -o (ȋ) Ta denar je ~ ponarejen
falzificíranost -i ž, pojm. (ȋ) ponarejenost
fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti
féhtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; féhtanje (ẹ́; ẹ̑) neknj. pog. koga za kaj ~ znanca za denar prositi; neknj. pog. ~ na stara leta beračiti, prosjačiti
fónd -a m (ọ̑) dati denar v ~ za kaj v sklad; izposojevalnica z bogatim knjižnim ~om; publ. pomanjkanje posteljnega ~a v bolnišnici postelj
fúcati -am tudi fúcati se -am se nedov. -ajóč (se), -áje (se); fúcanje (ȗ) |igrati se s kovanci|: ~ za denar
gréh2 povdk. (ẹ́) ~ je bilo dati denar za tako neumnost; ~ bi bilo, če ne bi izrabili lepega vremena
hranílnica -e ž (ȋ) vložiti denar v ~o; poštna ~a
hranílnik -a m (ȋ) dajati denar v ~
hudíča2 poudar. člen. (í) Ali je prinesel denar? -Hudiča je prinesel |Sploh ga ni prinesel|
igrálnica -e ž (ȃ) zapraviti denar v ~i
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
investírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; investíranje (ȋ) vložiti, naložiti: kaj v kaj ~ denar v hišo; ~ v turizem; zgod. investirati koga ~ škofa umestiti
izberáčiti -im dov. -en -ena; izberáčenje (á ȃ) poud. kaj od koga od sestre ~ denar za kino |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|
izcigániti -im dov. izcigánjen -a (á ȃ) poud. kaj od koga ~ denar od očeta |dobiti s prošnjami, prigovarjanjem|
izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljati
izdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|
izgúbljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izgúbljanje (ú) koga/kaj ~ čas s čakanjem; ~ prijatelje; ~ na dirkah, pri igri; publ. ~ kaj iz vida ne upoštevati, zanemarjati; Denar ~a vrednost, ●na vrednosti
izgúbljati se -am se (ú) ~ ~ zaradi megle; poud. Fant se vedno bolj ~a |ne najde prave življenjske poti|
izgubljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ denar; poud.: gledati z ~im pogledom |nezbrano|; biti čisto ~ brez žene |ne vedeti, kako ravnati|
izgubljêni -a -o (é) ~ raj; ~ sin; Zadela ga je ~a krogla
izgubljênost -i ž, pojm. (é)
izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
izmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmámljanje (á) poud. komu kaj ~ očetu denar |spretno, zvijačno ga dobivati od njega|
izmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmetávanje (ȃ) kaj Bolnik ~a kri; izmetavati kaj iz česa ~ zemljo iz jame; poud. izmetavati kaj za kaj Za take reči ~a denar |porablja|
izmíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati
izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se
izmôlsti -môlzem [u̯s u̯z] dov., nam. izmôlst/izmòlst; drugo gl. molsti (ó) kaj ~ mleko; slabš. izmolsti kaj iz koga ~ denar iz očeta |dobiti ga z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem|
izmózgati -am dov. -an -ana; izmózganje (ọ̑) poud. koga/kaj Delo jo je izmozgalo |izčrpalo, oslabilo|; Dobro vas je izmozgal |izrabil, izkoristil|; ~ zemljo |izčrpati|; poud. izmozgati kaj iz koga ~ denar iz prijatelja |izmamiti, dobiti ga od prijatelja|
iznajdljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ si pridobiti denar
iznášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iznášanje (ȃ) kaj iz česa ~ denar iz države; ●~ svoje poglede odkrivati, prikazovati; ●~ predloge predlagati; ●~ pritožbe pritoževati se
izpléti -plévem dov., nam. izplèt/izplét; drugo gl. pleti (ẹ́) kaj iz česa ~ plevel iz pšenice; poud. komu kaj ~ očetu denar |spretno, zvijačno dobiti|
izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|
izposójen -a -o (ọ́) vrniti ~ denar
izposójenost -i ž, pojm. (ọ́)
izposojeváti -újem nedov. izposojevánje; drugo gl. posojevati (á ȗ) kaj ~ avtomobile; Knjižnica ~uje ob torkih
izposojeváti si -újem si (á ȗ) kaj ~ ~ denar
izprosjáčiti -im dov. -en -ena; izprosjáčenje (á ȃ) poud. kaj ~ denar |dobiti z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem|
izpulíti in izpúliti -im dov. izpúljenje; drugo gl. puliti (í/ȋ/ú ú) kaj iz česa ~ nit iz blaga; ~ repo; izpuliti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. ~ očetu še zadnji denar |ga dobiti od njega|
izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja; izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|; publ. ~ poslopje svojemu namenu predati; poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|; vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|
izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se
izsíliti -im dov. izsíljen -a; izsíljenje (í ȋ) kaj ~ denar, odkupnino; izsiliti komu kaj ~ osumljencu priznanje; šah. ~ kmetu prosto pot
iztískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztískanje (í) kaj iz česa ~ barvo, kremo iz tube; ~ limono; poud. ~ denar iz, od podrejenih |s silo, vztrajnostjo dobivati|
iztŕžiti -im dov. -en -ena; iztŕženje (ŕ; ȓ) kaj za kaj ~ precej denarja za sadje; iztržiti kaj z/s čim ~ denar s prodajo rož; šport. žarg. Moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
izvabíti in izvábiti -im dov. izvábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj iz česa ~ prijatelja iz internata; poud. izvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izvabiti komu/čemu kaj ~ osumljencu priznanje |spretno, zvijačno doseči|; ~ poslušalcem solze |ganiti jih|
izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|
izvléči -vléčem dov., nam. izvléč/izvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj iz česa ~ žebelj iz deske; ~ ponesrečenca iz avtomobila; poud. ~ prijatelja iz revščine, težav |rešiti|; teh. ~ črte s tušem; poud. izvleči iz koga kaj ~ ~ znanca denar |s silo, z vztrajnostjo dobiti ga od njega|
izvŕtati -am dov. -an -ana; izvŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, zob; poud. ~ denar, gradbeno dovoljenje |dobiti, pridobiti z vztrajnim prizadevanjem|; izvrtati kaj iz koga/česa ~ kovice iz jeklenih konstrukcij; poud. ~ iz prijatelja skrivnost |izvedeti jo od njega|
izžémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžémanje (ẹ̑) kaj iz koga/česa ~ sok iz limone, vodo iz perila; poud. ~ denar iz ljudi |jim ga veliko jemati|; izžemati koga/kaj ~ limono, perilo; poud.: ~ delavce |izrabljati, izkoriščati|; Delo v rudniku ga ~a |izčrpava, slabi|
izžéti -žmèm tudi izžéti -žámem dov.; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) kaj iz koga/česa ~ vodo iz perila; poud. ~ ves denar iz koga |dobiti ga s silo, vsiljivostjo|; izžeti koga/kaj ~ limono; poud.: ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; Lakota ga je čisto izžela |izčrpala, oslabila|
izžulíti in izžúliti -im dov. izžúljen -a; drugo gl. žuliti (í/ȋ/ú ú) poud. kaj iz koga/česa ~ madež iz perila |izdrgniti|; ~ denar iz očeta |dobiti ga s silo, z vsiljivostjo|
jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|
kárta2 -e ž (ȃ) ~ visoke vrednosti; igrati (na) ~e pri pogajanju staviti na zadnjo ~o |možnost, utemeljitev|; pojm., knj. pog. izgubiti denar pri ~ah pri kartanju;
kombinírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kombiníranje (ȋ) sestavljati, povezovati, združevati: kaj lepo ~ barve; Iz starih igrač ~a nove; V repertoarju ~ajo klasična dela s sodobnimi; poud. ~a, kako bi uporabil denar razmišlja, preudarja
kopíčiti -im nedov. -en -ena; kopíčenje (í ȋ) kaj ~ denar; Hudourniki ~ijo skale v dolino
kopíčiti se -im se (í ȋ) Na nebu se ~ijo oblaki
kován -a -o (á)
kováni -a -o (á) ~ denar; ~a ograja
kovánost -i ž, pojm. (á)
krásti krádem nedov. -i -ite, -èč -éča; krádel -dla, pokr. kràl krála, krást, kráden -a; krádenje; (kràst) (á ȃ) kaj ~ denar; krasti komu kaj ~ sosedu čast, dobro ime; poud. ~ bogu čas |lenariti|; ~ kot sraka |pogosto krasti|
krásti se krádem se (á ȃ) poud.: ~ ~ iz hiše |skrivaj, pritajeno iti|; Skozi okno se ~e svetloba |počasi prodira|
krvávo prisl. (ȃ)
1. nač. Krava ~ mokri; ~ rdeč
2. mer., poud. Denar ~ potrebujem |zelo|
kúpčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kúpčkanje (ȗ) kaj ~ pesek |delati kupčke|; žarg. ~ za denar |igrati s kartami, zloženimi v kupčke|
kvartáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; kvartánje; (-àt) (á ȃ) ~ za denar
ležáti -ím nedov. lêži -íte, -èč -éča; lêžal -ála, lêžat; ležánje; (lêžat) (á í) ~ na travi; Denar ~i na mizi; poud.: ~ na smrtni postelji |umirati|; To dejanje mu težko ~i na duši |Čuti se krivega|; neobč. Na obrazu ji ~i zadrega je opazna, vidna; ~i bolan, nezavesten |je|; žarg. ležati komu Jeziki mu ~ijo lahko, z uspehom se jih uči; Igralcu vloga ne ~i ne ustreza; ležati na kom/čem publ. Krivda ~i ~ nas Krivi smo sami; omilj. ležati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|
lístnica -e ž (ȋ) vzeti denar iz ~e |iz denarnice|; ~ uredništva |rubrika|; polit. minister brez ~e
lôvec1 -vca m z -em člov. (ó) izkušen ~; divji ~; ~ na kite; poud. ~ na denar |zelo pridobitniški človek|
lôvka -e ž, člov. (ó)
lôvčev -a -o (ó)
malverzácija -e ž, pojm. (á) poneverba, goljufija: odkriti ~o; števn. z ~ami si prilaščati denar
ménjati tudi menjáti -am in ménjati -am dov. ménjaj -te tudi -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; ménjal -ála in -al -ala, ménjat, ménjan -ana; ménjanje; (-at) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ igralca sredi tekme; menjati kaj za kaj ~ večje stanovanje za manjše; menjati kaj z/s čim ~ izrabljene dele z novimi nadomestiti; menjati komu/čemu kaj ~ rožam vodo
ménjati se tudi menjáti se -am se in ménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Straža se ~a vsaki dve uri; dvovid., redk. Na tem področju se ~ata apnenec in lapor
menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
naberáčiti -im dov. -en -ena (á ȃ) kaj ~ denar
nadlegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nadlegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mimoidoče; poud. Ta misel ga že dolgo ~uje |vznemirja|; nadlegovati koga za kaj ~ prijatelja za denar |prositi|; nadlegovati koga z/s čim ~ učitelja z vprašanji; publ. nadlegovati koga o čem Novinarji so ga vztrajno nadlegovali o dogodku spraševali
nagrabíti in nagrábiti -im in nagrábiti -im dov. nagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ listje; poud. ~ bogastvo, denar |si ga pridobiti, navadno nepošteno|
nakázati tudi nakazáti -kážem dov. nakázanje tudi nakazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ smer z roko; nakazati komu kaj ~ bratrancu denar po pošti
nakazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nakazovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ spremembo smeri z roko; nakazovati komu kaj ~ sinu denar po pošti
naložíti -ím dov. nalôži -íte; nalóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les; ~ denar v obveznice; naložiti komu kaj ~ pripravniku težko delo
naložíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud. komu Oče mu jih je naložil |ga je pretepel|
napéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; napétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jermen; ~ lok in sprožiti; ~ mišice; napeti koga/kaj Pivo ga je napelo; brezos. Konje je napelo; poud. napeti koga za kaj Napeli so ga za denar |prepričali, pregovorili, da ga je dal|
napéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Vrata so se napela; poud.: Čutil je, da se je ves napel |se zelo vznemiril|; Napel se je, da bi slišal, kaj govorijo |postal pozoren|
napleníti in napléniti -im dov.; drugo gl. pleniti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ veliko dragocenosti in denar
navsezádnje1 mer. čas. prisl. (ȃ) poud. |nazadnje|: Po temeljitem premisleku se je ~ odločil; Zapravil je ves denar in ~ še hišo
nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar
nèaktíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) nedejaven: preveč ~
nèaktívni -a -o (ȅȋ) ~ denar
nèaktívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèkuránten -tna -o (ȅȃ) ~o blago |ki se slabo prodaja|
nèkurántni -a -o (ȅȃ) gosp. ~ denar |ki ni več v veljavi|
nèkurántnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nènaménsko nač. prisl. (ȅẹ̑) ~ porabljati denar
nèponarejèn -a -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ denar; poud. ~i podatki, trditve |nepopačeni, neizmaličeni|
nèponarejênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèzamenljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~i deli stroja; neobč. Nihče ni ~ nenadomestljiv
nèzamenljívi -a -o (ȅí) ~ denar
nèzamenljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nikákršen -šna -o in nikàkršen -šna -o nik. kak. zaim. (ȃ; ȁ)
1. Ta človek s kmetijstvom nima ~ih izkušenj
2. poud. Parcele ne prodam za ~ denar |za nobeno vsoto|
níkljast -a -o (í) ~ denar
núcati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; núcanje (ú) neknj. ljud. koga/kaj ~ denar potrebovati, rabiti; neknj. ljud. nucati komu To zdravilo mi sploh ne ~a pomaga
nújen -jna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ opravek; Ta ukrep je ~
nújni -a -o (ú; ȗ) ~ dedič
nújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) gospodarska ~; števn., poud. denar za vsakdanje ~i |potrebe|
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
oblégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ trdnjavo; poud. ~ blagajno kina |se prerivati pred njo|; poud. oblegati koga za kaj Oblegali so ga za denar |ga množično naprošali|
obrestonôsno nač. prisl. (ó) ~ naložiti denar
obstánek -nka m, pojm. (ȃ) boj za ~; narodni ~; publ. zagotoviti si ~ v ligi |nadaljnjo uvrščenost|; poud.: boj za goli ~ |za ohranitev življenja|; ne imeti ~a pri učenju |ne znati vztrajati|; Denar pri njem nima ~a |ne hrani ga; je zapravljiv|; neobč. prenehanje društva po nekajletnem ~u po obstoju, obstajanju
ocigániti -im dov. ocigánjen -a; ocigánjenje (á ȃ) slabš. |ogoljufati, prevarati|: koga za kaj ~ kupca za denar
odnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ smeti; omilj. Tat je odnesel denar |ukradel|; ~ otroka spat; publ.: ~ prvo mesto → zasesti; ~ prvo nagrado → dobiti; ~ zmago → zmagati; odnesti komu kaj ~ poveljniku sporočilo; brezos. odnesti koga/kaj Čoln je odneslo na odprto morje
odnêsti jo -nêsem jo (é) knj. pog., poud. |ostati živ, rešiti se|: ~ ~ brez poškodb
odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk
odvájati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) kaj ~ pline po cevi; fin. ~ denar za kaj; mat. ~ vsoto dveh funkcij; neobč. ~ živali na pašo goniti; neobč. odvajati koga ~ fante k vojakom voditi; Ta čaj ~a
opíliti -im dov. opíljen -a; opíljenje (í ȋ) kaj ~ vijak; neobč. ~ besedilo; poud. opiliti koga/kaj za kaj ~ kupca za denar |ogoljufati, prevarati|; Opilil ga je |udaril|
osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|
osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|
peháti -ám [pə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pehánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ ljudi iz dvorane; redk. ~ voziček pred seboj potiskati, riniti
peháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ k izhodu; poud. pehati se za kaj ~ ~ ~ denar |truditi se, prizadevati si|; poud. pehati se za čim ~ ~ ~ bogastvom |truditi se, prizadevati si|; s smiselnim osebkom pehati se komu Po čebuli se mu ~a
pláčen -čna -o (ȃ) Ta denar ni ~
pláčni -a -o (ȃ) ~ sistem
pleníti in pléniti -im nedov. pléni -íte, -èč -éča; plénil -íla, plénit, plénjen -a; plénjenje; (plénit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ popotnike
pohájati -am nedov. -ajóč, -áje; pohájanje (ȃ) komu Denar nam že ~a; poud. ~ po mestu |postopati, pohajkovati|
pohlépen -pna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; biti ~; pohlepen na kaj biti ~ ~ denar; pohlepen po čem biti ~ ~ bogastvu
pohlépnost -i ž, pojm. (ẹ́)
poíti -ídem dov. pošèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) komu Denar mu je hitro pošel; poud. Vpil je, dokler mu ni pošla sapa |dokler je mogel|; Zaloge hrane so pošle
poklónjen -a -o (ọ́) poud. ~ denar |podarjen|
poklónjenost -i ž, pojm. (ọ́) poud. |podarjenost|
pokrásti -krádem dov., nam. pokràst; drugo gl. krasti (á ȃ) komu kaj ~ popotniku ves denar
polóžnica -e ž (ọ̑) poslati denar po ~i
pomeníti in poméniti -im dov. poméni -te in -íte; poménil -íla, poménit; (poménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj To ne ~i nič dobrega; pomeniti komu Denar jim ne ~i veliko
ponarêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ponarêjanje (é) kaj ~ denar; ~ resnico
ponarêjati se -am se (é) redk. Zakaj se ponarejaš se pretvarjaš
poprosíti -prósim dov.; drugo gl. prositi (í/ȋ ọ́) koga česa ~ gospodinjo kruha; poprositi za kaj ~ ~ denar
porabíti in porábiti -im dov. porábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ kurjavo; porabiti kaj za koga/kaj ~ ves denar za nakup hrane; neobč. ~ desko za veslo uporabiti; Motor veliko ~i
porábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; porábljanje (á) kaj ~ denar; porabljati kaj za kaj poud. ~ prosti čas za izlete |hoditi v prostem času na izlete|; ~ plačo za nove obleke
porazdelíti -ím dov. porazdélil -íla, nam. porazdelít/porazdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ učence v dve skupini; porazdeliti kaj med koga ~ denar med reveže
pôrok -óka tudi poròk -óka m, člov. (ó ọ́; ȍ ọ́) brez ~a posoditi denar; poud. Jaz sem ti ~, da pride |zagotavljam|
porókinja -e ž, člov. (ọ́; ọ̑)
pósoda -e ž, pojm. (ọ̑) redk. posojilo
na pósodo in napósodo nač. prisl. zv. (ọ̑) dobiti denar ~ ~; dati ~ ~ posoditi; vzeti ~ ~ izposoditi si
posodíti in posóditi -im dov. posódi -te in -íte; posódil -íla, posódit, posójen -a; posójenje; (posódit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu/čemu kaj ~ bratu denar; ~ na, za visoke obresti
posojeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; posojevánje; (-àt) (á ȗ) redk. komu/čemu kaj ~ študentom denar posojati
posojílnica -e ž (ȋ) izposoditi si denar v ~i
poštéti -štêjem dov., nam. poštèt/poštét; poštétje; drugo gl. šteti (é ȇ) redk. koga/kaj ~ denar prešteti
potérjati -am dov. -an -ana; potérjanje (ẹ̑) koga za kaj ~ soseda za denar; poterjati kaj ~ davke
potísniti -em dov. potísnjen -a; potísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ prišleca skozi vrata; potisniti komu kaj ~ prosilcu denar v roko; poud. potisniti koga v kaj ~ mater v osamljenost |spraviti|
potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; potrebovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; Družina ~uje očeta; poud. Ne ~em vaše tolažbe |ne maram, ne želim|; potrebovati koga/česa Podjetje ~uje novih delavcev; poud. Hiša ~uje moške roke |za nekatera dela je potreben moški|
potróšen1 -a -o (ọ́) ~ denar → porabljen
potrošíti in potróšiti -im in potróšiti -im dov. potróšenje; drugo gl. trošiti (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar → porabiti; potrošiti kaj za kaj ~ plačo za nepotrebne reči → zapraviti
precenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; precenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; neobč. znati ~ ljudi presojati
precenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
prejémati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prejémanje (ẹ̑) kaj ~ denar, pomoč
prelahkomíselno [sə] nač. prisl. (ȋ) ~ zapravljati denar
premámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; premámljanje (á) koga ~ otroka z obljubami; neobč. premamljati kaj od koga ~ denar od prijateljev izmamljati
prenakázati tudi prenakazáti -kážem dov. prenakázanje tudi prenakazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ denar
preostájati -am nedov. -ajóč, -áje; preostájanje (á; ȃ) neobč. komu Denar mu ~a ostaja
prerazdelíti -ím dov. prerazdélil -íla, nam. prerazdelít/prerazdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) kaj ~ denar
preskópo in preskopó in preskôpo nač. prisl. (ọ́; ọ̑; ó) ~ odmeriti denar; poud. ~ opisati |nezadovoljivo, nezadostno|
prêsti prêdem in présti prédem nedov. -i -íte in -i -ite, -óč; prédel prêdla in prédel -dla, pokr. prèl prêla in prèl préla, prèst/prêst in prést, predèn -êna in préden -a; predênje in prédenje; (prèst/prêst in prést/prèst) (é; ẹ́) kaj ~ volno; poud. ~ zgodbe |pripovedovati|; poud. presti kaj proti komu Nekaj ~e ~ sosedom |naklepa|; Maček ~e; poud. presti komu Slaba nam ~e |težko živimo|; Trda mi ~e za denar |zmanjkuje mi denarja|; brezos. Presneto nam že ~e |hudo je|
prêsti se prêdem se in présti se prédem se (é; ẹ́) neobč., poud. Skozi okno se ~e mrak |se širi, prihaja|
preštét -a -o (ẹ̑) ~ denar; ~i glasovi
preštétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
preštéti -štêjem dov., nam. preštèt/preštét; preštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ denar; poud. ~ komu kosti |zelo ga pretepsti|
preštéti se -štêjem se (ẹ́ ȇ) voj. Na pare preštej se
pretápljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretápljanje (á; ȃ) kaj ~ kovine; knj. pog. pretapljati kaj v kaj ~ denar v zlato spreminjati; ~ tolarje v devize zamenjavati
pretápljati se -am se (á; ȃ) v kaj poud. Dan se ~a v večer |prehaja|
priberáčiti -im dov. -en -ena; priberáčenje (á ȃ) kaj ~ denar; večkrat ~ v vas
príča -e ž, člov. (í) zaslišati ~e; pravn. kriva ~; ~ pri poroki; biti ~, za ~o, da je denar vrnjen; biti ~ nesreče, nesreči; razvaline kot ~e preteklosti; poud.: pri ~i se lotiti dela |takoj|; srečati se s kom brez prič |na samem|
pričúvati -am dov. -an -ana; pričúvanje (ú; ȗ) neobč. kaj ~ denar za hude čase prihraniti
pridodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. pridodásta in pridodáta; 2. os. mn. pridodáste in pridodáte; drugo gl. dati (á) neobč. dodati: čemu kaj ~ jedi začimbe; pridodati k/h čemu kaj ~ k darilu še denar
prigospodínjiti -im dov. -en -ena; prigospodínjenje (í ȋ) kaj ~ denar za dopust
prihránjen -a -o (á; ȃ) ~ denar
prihránjeno -ega s, pojm. (á; ȃ) imeti dosti ~ega
prihránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
priigrán -a -o (á) ~ denar
priigránost -i ž, pojm. (á)
prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a
prilaščèn -êna -o (ȅ é é) vrniti ~ denar
prilaščênost -i ž, pojm. (é)
pripráviti -im dov. priprávljen -a (á ȃ) koga/kaj za koga/kaj ~ mizo za kosilo; ~ nagrade za tekmovalce; ~ večerjo za otroke; ~ načrt; pripraviti koga/kaj do česa ~ krivca do priznanja; ~ otroka v zadrego spraviti; pripraviti koga/kaj na kaj ~ otroke na vstop v šolo; poud. pripraviti koga/kaj ob kaj ~ upnike ob denar |povzročiti, da nimajo več denarja|; pripraviti komu/čemu kaj ~ družini kosilo
pripráviti se -im se (á ȃ) k/h čemu težko se pripraviti k delu; pripraviti se na kaj ~ ~ ~ najhujše; pripraviti se za kaj ~ ~ ~ boj
priskopárjen -a -o (ȃ) poud. ~ denar |s skoparjenjem prihranjen|
priskopárjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
prislúžen -a -o (ú) ~ denar
prislúženost -i ž, pojm. (ú)
prislužíti in prislúžiti -im dov. prislúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) kaj težko ~ denar; poud. ~ medaljo |dobiti|
prislužíti se in prislúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. do česa ~ ~ ~ mesta delovodje |v službi priti|
pristrádan -a -o (á) poud. ~ denar |s stradanjem prihranjen|
pristrádanost -i ž, pojm. (á) poud.
pritékati -am nedov. -ajóč, -áje; pritékanje (ẹ̑) Voda ~a izpod skale; poud. Denar redno ~a v sklad |prihaja|
privarčeván -a -o (á) ~ denar
privarčevánost -i ž, pojm. (á)
problém -a m (ẹ̑)
1. rešiti ~; ~ logike; mat. (matematični) ~; publ. palestinski ~ palestinsko vprašanje
2. knj. pog. težava: imeti ~e s čim, s kom; življenjski ~i; Vse bi še šlo, samo denar je ~; Ta otrok je velik ~ |je zelo težaven|
pròč1 smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, teči ~; poslati, spraviti ~; Brž ~; knj. pog. držati se ~ od politike |ne ukvarjati se z njo|; daleč ~; Letališče je pol ure ~; knj. pog.: vreči pokvarjeno hrano ~ zavreči, odvreči; To je ~ vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen; Že dolgo je ~ zdoma
prodájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prodájanje (ȃ) komu kaj ~ kupcem blago; poud.: ~ dolgčas |dolgočasiti se|; ~ laži |lagati|; nevtr. ~ pod ceno, v izgubo; ~ na meter, po kosih
prodájati se -am se (ȃ) slabš. komu/čemu ~ ~ sovražniku |sodelovati z njim zaradi koristi|; poud. ~ ~ za denar |imeti spolne odnose za plačilo|
prosíti prósim nedov. prôsi -íte, -èč -éča; prôsil -íla, prôsit, próšen -a; próšenje; (prôsit) (í/ȋ ọ́) koga česa ~ prijatelja odpuščanja; prositi koga za kaj ~ očeta za denar; Prosim, odprite okno |izraža vljudnost|; trg. žarg. Prosim, že dobite? |Ali vam že strežejo?|
prosjáčiti -im nedov. -en -ena; prosjáčenje (á ȃ) ~ od hiše do hiše; poud. prosjačiti koga za kaj ~ koga za denar |ponižno prositi|
pulíti in púliti -im nedov. púli -te in -íte, -èč -éča; púlil -íla, púlit, púljen -a; púljenje; (púlit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ nitke iz blaga; puliti komu kaj ~ bolnikom zobe; poud. ~ staršem denar |z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do denarja|
pulíti se in púliti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; ~ ~ ~ prijatelja |zagovarjati ga|
pustíti -ím dov. pústi -íte; pústil -íla, -ít/-ìt, puščèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ denar doma; ~ koga na miru, pri miru; ~ koga spati; knj. pog.: Tega si ne ~im reči ne dovolim; ~ ženo zapustiti; pustiti komu/čemu kaj ~ sinu premoženje; poud. ~ domišljiji prosto pot |sanjariti, izmišljati si|
pustíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ fotografirati
púšica -e ž (ú; ȗ) vzeti svinčnik iz ~e; dati denar v ~o
rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti treba
rabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo
razdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. razdásta in razdáta; 2. os. mn. razdáste in razdáte; drugo gl. dati (á) komu kaj ~ revežem denar
razdáti se -dám se (á) poud. komu/čemu ~ ~ družini; poud. razdati se za koga/kaj ~ ~ ~ plemenite cilje; ~ ~ ~ otroke
razmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razmetávanje (ȃ) kaj ~ gnoj; ~ igrače; poud. razmetavati kaj za koga/kaj ~ denar za pijačo |nepremišljeno zapravljati|; poud. razmetavati z/s čim ~ z denarjem |nepremišljeno porabljati ga|
razsípati -am tudi razsípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; razsípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ pesek po tleh; poud.: ~ denar |pretirano, lahkomiselno porabljati|; ~ domislice |pripovedovati|; poud. razsipati z/s čim ~ z denarjem |pretirano, lahkomiselno porabljati ga|
razsípati se -am se tudi razsípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) Zrnje se ~a
razsipávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razsipávanje (ȃ) kaj ~ umetna gnojila; poud. ~ denar |pretirano, lahkomiselno porabljati|; poud. razsipavati z/s čim ~ s pohvalo |preveč hvaliti|
razštéti -štêjem dov., nam. razštèt/razštét; razštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ denar; ~ učence na pare
razštévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razštévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar
razvrednôten -a -o; bolj ~ (ȏ) ~ denar
razvrednôtenost -i ž, pojm. (ȏ)
razvrednôtiti -im dov. -en -ena; razvrednôtenje (ó ȏ; ȏ) koga/kaj ~ denar; moralno ~ sočloveka
razvrednotováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razvrednotovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
sámoprispévek -vka m (ȃẹ̑) zgraditi kaj s ~om; denar iz ~a; občinski ~; ~ za gradnjo šole; publ. razpisati ~ glasovanje za samoprispevek
skováti skújem dov., nam. skovàt; skovánje; drugo gl. kovati (á ú) kaj ~ denar, orodje; poud.: ~ dobiček |ustvariti|; ~ govor |s težavo, nerodno sestaviti|; ~ nov izraz |narediti|; ~ zaroto |skrivaj pripraviti|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
skrátka2 soglaš. člen. (á/ȃ) poud. ostati brez osebne izkaznice, brez potnega lista, ~ brez dokumentov; goljufati in ponarejati, ~ biti vsega zmožen; Denar mu je ~ nepomemben
skrít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ denar; ~e misli; biti, ostati ~
skríti -a -o (ȋ) ~ predal; poud. ~a pisava |tajna pisava|
skríti -ega m, člov. (ȋ) odkriti ~ega
skrítost -i ž, pojm. (ȋ)
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
služíti in slúžiti -im nedov. slúži -te in -íte, -èč -éča; slúžil -íla, slúžit, slúžen -a; slúženje; (slúžit) (í/ȋ/ú ú) ~ pri železnici; služiti koga/kaj ~ denar; star. ~ cesarja biti vojak; poud. ~ kruh |pridobivati osnovne materialne dobrine|; ~ vojsko, vojaški rok; služiti komu/čemu Avtomobil mu dobro ~i; poud. ~ domovini |prizadevno delati za domovino|; publ. Stavba ne ~i svojemu namenu se ne uporablja, za kar je bila zgrajena; služiti za koga/kaj ~ ~ hlapca; Kuhinja ~i hkrati za dnevno sobo se uporablja
snéti snámem dov. snêmi -íte; snél -a, snèt/snét, snét -a; snétje; (snèt/snét) (ẹ́ á) kaj ~ plašč z obešalnika; poud. Kje naj ~em ta denar |dobim, vzamem|; obrt. ~ še deset petelj; sneti koga knj. pog. ~ tatu kar na ulici |s silo prijeti, odpeljati|
snéti se snámem se (ẹ́ á) Jermen se je snel
sòvlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sòvláganje (ȍȃ) kaj ~ denar v podjetje
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
správljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; správljanje (á) koga/kaj ~ madež s preproge; poud. ~ otroke na svet |rojevati|; ~ plačane račune; ~ tehtnico iz ravnotežja; ~ zemljo na kup; poud. spravljati koga ob kaj ~ starše ob denar |ga zahtevati in porabljati|; spravljati koga z/s kom ~ očeta s sosedom; ~ sprte prijatelje
správljati se -am se (á) knj. pog. ~ ~ domov odpravljati se, odhajati; poud. spravljati se na koga/kaj ~ ~ ~ nasprotnike |napadati|; poud. spravljati se nad koga/kaj ~ ~ ~ medveda |napadati, lotevati se ga|
sprejéti sprêjmem dov. sprejétje; drugo gl. prejeti (ẹ́ é) koga/kaj ~ denar; ~ goste; Sprejmite iskrene čestitke; ~ signal; ~ krščansko vero; Avtobus ~e štirideset potnikov
sramôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ beg; poud.: prodati kaj za ~ denar |za zelo majhen znesek|; ~o neznanje |zelo hudo|
sramôtni -a -o (ó) ~ oder
sramôtno -ega s, pojm. (ó) narediti kaj ~ega
sramôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega dejanja; števn., poud. početi ~i |sramotna dejanja|
stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo
stêči1 stêčem dov.; drugo gl. teči (é) ~ za ubežnikom v gozd, po stopnicah; Promet po novi cesti je že stekel; publ. Stvar je stekla se je začela reševati; Voda ~e skozi prepustne plasti; steči iz česa Vino je steklo iz soda izteklo
stêči se stêčem se (é) Potoki se ~ejo v reko; Denar se je stekel v sklade
stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|
strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
špárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; špáranje (á) neknj. pog. varčevati: koga/kaj ~ denar; šparati za kaj ~ ~ avto; šparati z/s čim ~ z denarjem
špárati se -am se (á) neknj. pog. ~ ~ pri delu biti nedelaven, len
štéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; štédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. varčevati: kaj ~ denar; štediti za koga/kaj ~ ~ otroke; štediti pri čem ~ ~ denarju; štediti z/s čim ~ s papirjem
takóle kaz. nač. prisl. zaim. (ọ̑) poud. |tako|: ~ se obrnite; Vidite, ~ zapravljajo denar davkoplačevalcev; Omako pripravimo ~; ~ proti večeru je bilo
ter [poudarjeno têr] vez.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato
tezavrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; tezavríranje (ȋ) shraniti, shranjevati: kaj ~ denar v banki
têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)
tískati -am nedov. -ajóč; -an -ana; tískanje (í) kaj ~ denar; ~ knjigo; redk. ~ razprave v revijah objavljati
tjavdán nač. prisl. (ȃ) poud.: hvaliti, razburjati se ~ |brez vzroka|; ~ zapravljati denar |brez potrebe, nespametno|
tjavdán -a m, pojm. (ȃ) poud. prerasti svoj prazni ~ |brezciljno življenje|
transformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; transformíranje (ȋ) kaj ~ organizacijo preoblikovati; elektr. ~ napetost; transformirati kaj v kaj ~ delo v denar spreminjati, pretvarjati; jezikosl. ~ stavek v polstavek
transformírati se -am se (ȋ) v kaj Kemična energija se ~a v toplotno se spreminja, se pretvarja
transsubstanciácija -e [ija] ž, pojm. (á) neobč. ~ blaga v denar sprememba, pretvorba; ver.
trátiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; trátenje (á; á ȃ) poud. |zapravljati, porabljati|: kaj ~ denar; ~ moči
trosíti in trósiti -im nedov. trósi -te in -íte, -èč -éča; trósil -íla, trósit, tróšen -a; trósenje; (trósit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ gnoj po njivi; poud.: ~ denar po igralnicah |nepremišljeno zapravljati|; ~ prepir med ljudmi |vzbujati|; poud. trositi kaj o kom/čem ~ laži o sodelavcu |razširjati, razglašati|; trositi komu/čemu kaj ~ piščancem zrnje
trošíti in tróšiti -im in tróšiti -im nedov. tróši -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; tróšil -íla in -il -ila, tróšit, tróšen -a; tróšenje; (tróšit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar, strelivo → porabljati; publ.: ~ moči porabljati, izgubljati; Avto veliko ~i porablja veliko goriva
udárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) imeti nogo ~o; poud. udarjen na koga/kaj biti ~ ~ denar |željen denarja|; poud. udarjen z/s čim biti ~ s slepoto |biti slep|; poud. Vsak je po svoje ~ |čudaški, neumen|
udárjenost -i ž, pojm. (ȃ)
ukráden -a -o (ȃ) Ta avtomobil je ~
ukrádeni -a -o (ȃ) vrniti ~ denar
ukrádeno -ega s, pojm. (ȃ) vrniti ~
ukrádenost -i ž, pojm. (ȃ)
úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
urópati -am dov. -an -ana; urópanje (ọ̑) komu kaj ~ komu denar; poud. Kragulj je uropal piščanca |odnesel|
utajíti -ím dov. utájil -íla, nam. utajít/utajìt; drugo gl. tajiti (í/ȋ í) kaj ~ denar; ~ krajo; utajiti komu kaj ~ ženi resnico prikriti
více vêrsa [za] nač. prisl. zv. (ȋ ȇ) izobr. nasprotno, obratno: Kapital kroži kot blago, nato kot denar in ~ ~
vrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vrívanje (í) koga/kaj ~ knjige v prepolno omaro; ~ med delavce svoje zaupnike; vrivati komu koga/kaj ~ prijatelju denar, sosedu sina; ~ zaposlenim pravnika za direktorja
vrívati se -am se (í) ~ ~ v vrsto
vročíti -ím dov. vrôči -íte; vróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; vročênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj urad. ~ naslovniku pošiljko; star. ~ upokojencu denar izročiti, dati
vŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ predor; poud. vrtati koga za kaj ~ očeta za denar |vztrajno prositi|; vrtati v koga/kaj ~ ~ skalo; poud. ~ ~ otroka z vprašanji |vztrajno ga izpraševati|; poud. vrtati za čim ~ ~ resnico |z razmišljanjem, raziskovanjem skušati odkriti|
všíti všíjem dov., nam. všít/všìt; všítje; drugo gl. šiti (í ȋ) kaj ~ rokav; všiti kaj v kaj ~ denar v rob obleke
vtíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtíkanje (ȋ) koga/kaj ~ prst v režo; poud.: ~ nasprotnike v zapore |zapirati jih|; ~ nit |vdevati|; poud. vtikati koga/kaj v kaj ~ denar v posestvo |vlagati|; ~ ujetnike v lisice |nadevati ujetnikom lisice|
vtíkati se -am se (ȋ) poud. v koga/kaj ~ ~ ~ pogovor |posegati|; ~a ~ ~ vsako žensko |vsiljivo ogovarja|
vzdigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdigovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ deblo; ~ denar na pošti dvigati; ~ ponesrečenca; redk. vzdigovati koga/kaj proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem dvigati
vzdigováti se -újem se (á ȗ) Megla se ~uje; Iz morja se ~ujejo skale se dvigajo; vzdigovati se komu Bolniku se ~uje |mu postaja slabo|
vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti
zabúnkati -am dov. -an -ana; zabúnkanje (ȗ) po čem ~ ~ vratih; poud. zabunkati kaj hitro ~ denar |zapraviti|
zabúnkati se -am se (ȗ) knj. pog., poud. ~ ~ v votlino |zapreti se, skriti se|
zafúčkati -am dov. -an -ana; zafúčkanje (ȗ) pokr. zažvižgati, zapiskati; neknj. pog. zafučkati kaj ~ denar zapraviti, razmetati
zafúran -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog.: ~ denar zapravljen; Položaj je ~ slab, neugoden
zafúranost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog.
zafúrati -am dov. -an -ana; zafúranje (ȗ) neknj. pog. kaj ~ ves denar zapraviti; ~ podjetje povzročiti, da propade
zagnáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. zaženó; zagnánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ bombo; poud. ~ ves denar |zapraviti|; ~ motor; ~ živino v hlev; zagnati komu kaj ~ sošolcu kamen v glavo
zagnáti se -žênem se (á é) Pes se je zagnal proti tujcu; poud. zagnati se v koga/kaj ~ ~ ~ delo |prizadevno, navdušeno se ga lotiti|; ~ ~ ~ politične nasprotnike |napasti jih|
zagotávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zagotávljanje (á) komu/čemu kaj ~ raziskovalnim ustanovam denar; ~ javni red in mir; ~a, da ni ničesar opazil
zagotovíti -ím dov. zagotôvi -íte; zagotôvil -íla, -ít/-ìt, zagotovljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu kaj ~ ustanovi denar priskrbeti; zagotoviti koga/kaj ~ strokovnjake za gradnjo; publ. ~ pogoje za delovanje trga → izpolniti; Zagotovil je, da bolezen ni nevarna
zahtévati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zahtévanje (ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ direktorja; publ. Cesta je zahtevala štiri žrtve V prometni nesreči so umrli štirje ljudje; zahtevati kaj od koga/česa ~ potne liste od potnikov; zahtevati za kaj Koliko ~aš ~ avto
zaigráti -ám dov. zaigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ ljubimca v drami; ~ skladbo; ~ denar; poud. ~ ugled, zaupanje |zapraviti|; zaigrati na kaj ~ ~ harmoniko; zaigrati komu kaj ~ poslušalcem nekaj melodij; poud. zaigrati komu Mišice na licih so mu zaigrale |razveselil, razburil se je|
zaigráti jo -ám jo (á ȃ) knj. pog., poud. komu/čemu |povzročiti težave, neprijetnosti|
zaigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pri šahu vso noč
zajésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. zajésta; 2. os. mn. zajéste, 3. os. mn. zajedó tudi zajêjo, nam. zajést/zajèst, zajéden -a; zajédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. koga/kaj ~ ves denar |porabiti za jedačo, hrano|; Sin ga bo zajedel |mu bo porabil vse premoženje za jedačo, hrano|
zajésti se -jém se (ẹ́) v kaj Črv se je zajedel v jabolko; Kislina se je zajedla v kožo
zakártati -am tudi zakartáti -ám dov. zakártan -a tudi zakartán -a; zakártanje tudi zakartánje; drugo gl. kartati (ȃ; á ȃ) kaj ~ ves denar
zakláden -dna -o (ȃ)
zakládni -a -o (ȃ) ~ denar; ~ minister
zaklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaklépanje (ẹ̑) koga/kaj ~ denar v omaro; ~ otroka v sobo; zaklepati komu kaj Kruh ji ~ajo
zaklépati se -am se (ẹ̑) Kadar je sama, se ~a
zakrókati -am dov. -an -ana; zakrókanje (ọ̑) knj. pog., poud. kaj ~ ves denar |porabiti ga s popivanjem, veseljačenjem|
zakrókati se -am se (ọ̑) knj. pog., poud. ~ ~ večkrat na mesec |popivati, veseljačiti|
zalágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ okna z vrečami peska; ~ sina z denarjem; ~ stroške bivanja; ●~ svoje življenje izpostavljati, tvegati; zalagati kaj za koga/kaj ~ denar za tovariše; zalagati za kaj ~ ~ šolanje; igr. žarg. ~ karte |dajati nezaželene odvečne karte v talon|
zalágati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s pečenko |nasičevati se; jesti jo|; ●zalagati se za koga/kaj ~ ~ ~ napredek prizadevati si
zaléči1 -léžem dvovid.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) Opozorilo je zaleglo; zaleči za koga/kaj Živež bo zalegel za vso družino; poud. On ~e ~ dva delavca |opravi delo dveh delavcev|; poud. zaleči komu Denar mu nič ne ~e |hitro ga porabi|; Sin mu že precej ~e |pomaga pri delu|
založíti -ím dov. zalôži -íte; zalóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ okna z vrečami peska; ~ popotnika s hrano založiti kaj za koga/kaj ~ denar za najemnino; založiti kaj ~ očala; igr. žarg. ~ karo in pika
založíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ z gorivom; poud. |nasititi se, najesti se|
zamámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamámljanje (á) neobč. koga ~a jih denar; Vino jih ~a omamlja
zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim
zamenljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) Ta izdelek ni ~
zamenljívi -a -o (í) gosp. ~ denar
zamenljívost -i ž, pojm. (í)
zamŕzel -zla -o [-u̯]; bolj ~ (ŕ) ~i prsti otrpli; publ. Denar leži ~ v banki neizplačljiv
zamŕzlost -i ž, pojm. (ŕ)
zapíti -píjem dov., nam. zapít/zapìt; zapítje; drugo gl. piti (í) kaj ~ ves denar; knj. pog. ~ rojstvo otroka proslaviti s pitjem, z zabavo
zapíti se -píjem se (í) poud.: ~ ~ v gostilni |zadržati se dalj časa ob pitju|; Po materini smrti se je popolnoma zapil |postal pijanec|
zapráviti -im dov. zaprávljen -a; zaprávljenje (á ȃ) kaj ~ denar; knj. pog. ~ dežnik izgubiti; poud. ~ priložnost |ne izrabiti; zamuditi|; poud. zapraviti kaj za koga/kaj ~ vso plačo za nakupe |porabiti|
zaprávljati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zaprávljanje tudi zapravljánje (á) kaj ~ denar; poud. ~ možnosti za napredovanje |ne izrabljati; zamujati|
zaprávljen -a -o (ȃ) ~ denar; poud. ~a mladost |lahkomiselno, nedejavno preživeta|
zaprávljenost -i ž, pojm. (ȃ)
zaséči -séžem dov. zaséžen -a; zaséženje; drugo gl. seči2 (ẹ́) komu kaj ~ prekupčevalcu denar; na carini ~ mamila zapleniti; pravn. ~ revijo zapleniti, prepovedati
zastáva2 -e ž, pojm. (ȃ) ~ slik, zlatnine; publ. posojati denar proti ~i ob zastavi, za zastavo
zastavljávec2 -vca m z -em člov. (ȃ) posojati ~u denar
zastavljávka -e ž, člov. (ȃ)
zastavljávčev -a -o (ȃ)
zatrapáti se -ám se dov. zatrapánje; drugo gl. trapati (á ȃ) knj. pog., slabš. |zaljubiti se|: v koga/kaj ~ ~ ~ služkinjo
zatrapáti -ám (á ȃ) knj. pog., slabš. |zapraviti|: kaj ~ ves denar
zbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamenje na kup; ~ otroke okrog sebe; ~ znamke; zbirati kaj za koga ~ denar za ponesrečene
zbírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih
zgòlj izvzem. člen. (ȍ) samo: zasaditi vrt ~ s sadnim drevjem; To delajo ~ zato, da bi kljubovali; v vezniški rabi, v zvezi ne zgolj — ampak tudi Pri tem ne gre ~ za denar, ampak tudi za poštenje
zmámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zmámljanje (á) poud. |zvabljati|: koga/kaj ~ ptiče v past; ~ popotnike v nesrečo; zmamljati kaj od koga ~ denar od prijateljev |spretno, zvijačno dobivati|
zmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zmetávanje (ȃ) kaj ~ drva z voza; ~ gnoj na kup; knj. pog., poud. zmetavati kaj za koga/kaj ~ denar za neumnosti |porabljati, zapravljati|
znosíti znósim dov.; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ premog v klet; poud. ~ ves denar v gostilno |zapiti ga|
zvabíti in zvábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroka k sebi; poud. ~ nasprotnika v past |prevarati, ukaniti ga|; ~ žival s seboj; poud. zvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |izvabiti|
zvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zvábljanje (á) koga/kaj ~ ljudi v mesto; ~ otroke k igri; poud. zvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |izvabljati|
življênjsko prisl. (é/ȇ)
1. ozirn. reševati kaj ~; ~ nevaren; ~ zavarovan
2. mer., poud. Denar ~ potrebujemo |zelo, nujno|; ~ pomemben |zelo|