básati bášem
tudi básam
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati zelo polno koga/kaj
/Na skrivaj / skrivoma/ so si basali žepe (z zelenim sadjem).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
Hrano in vino je /dobesedno/ kar basal vase.
3.
knjižno pogovorno, brezosebnozačeti manjkati navadno denarja, časa za koga/kaj
Ob koncu meseca ga vselej baše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
dáti dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat Nekatere rude dajo velik odstotek železa.6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj Dal je poklicati k sebi služabnike.10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
délati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim Dela proti svoji vesti.2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost' Delajo korake/grehe /kupčije.5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
denár-jasamostalnik moškega spoladoločena enota kot plačilno sredstvo
- denar za kaj
- , denar v čem
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dolgováti -újem
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti obvezan dati, izkazovati komu/čemu kaj
Že predolgo mu dolguje denar (za redna vzdrževanja).
2.
kdo biti hvaležen komu/čemu za kaj
Tem ljudem dolguje življenje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
določíti in dolóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.
2.
kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.
3.
kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.
4.
iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.
5.
iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.
6.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
dôlžendolžán dôlžna -opridevniknavadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
- kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
- kdo/kaj biti dolžen komu kaj
- , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
zavezan ravnati skladno s predpisi
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dvígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
emitírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz finančništva kdo/kaj izdajati kaj v obtok, promet z določenim namenom/ciljem
Emitirali so denar in obveznice ljudskega posojila.
2.
iz fizike kaj oddajati, sevati na daljavo
Vezje emitira (elektromagnetne valove).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
gradíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.
3.
kdo/kaj začetno ustvarjati kaj Gradili so robote.3.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
hotéti hóčem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj Hoče novo obleko.2.1.
Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno,
z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti Otroci se niso hoteli prebuditi.3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
igráti -ám
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
iskáti íščem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
iztŕžiti -im
in stŕžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
izvážati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.
2.
iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
kopíčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
krásti krádem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
krožíti in króžiti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
ležáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju Nekateri so sedeli, drugi ležali.1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko Polje leži ob glavni cesti.5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko V skladišču leži veliko knjig.7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje Kot leži nasproti osnovnici.9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
mísliti -im
nedovršni glagol,
glagol mišljenja1.
kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.
2.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem /Slabo/ mislijo o njem.3.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.
4.
kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'4.1.
namero
Mislil je govoriti z njim.
4.2.
pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.
5.
v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.
6.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.
7.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'7.1.
začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.
7.2.
podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
mŕkniti -em
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebiv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
nakázati tudi nakazáti -kážem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
nêsti nêsem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
nosíti nósim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
obráčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
obrníti in obŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.
3.
kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.
4.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.
5.
iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.
6.
iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
obrníti se in obŕniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
oskrbováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
6.
neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
papír-jasamostalnik moškega spolaizdelek iz lesnih vlaken za pisanje, tiskanje, zavijanje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - papir za
- , papir v
- , papir z/s
- , papir o
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pláčati in plačáti -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati za kaj
Posojilo (jim) bo plačal /po obrokih s čekom/.
2.
kdo/kaj obvezno dati denar za kaj
/Iz štipendije/ je plačal najemnino.
3.
kdo/kaj denarno zadovoljiti za kaj
(Voznika) so /dobro/ plačali za vožnje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
plačeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj dajati denar
Plačujejo /iz proračuna/.
2.
iz prava kdo/kaj dajati denar za kaj
Plačujejo penale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
pôdel-dla -opridevniknavadno v povedku zelo negativen glede lastnosti in ravnanja
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
položíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem dati koga/kaj na/v kaj / kam
Položila je knjigo na mizo.
2.
kdo/kaj namestiti kaj
(V dve sobi) so položili parket.
3.
knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kaj vplivati na koga
Bolezen ga je položila.
4.
kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.
5.
kdo/kaj nehati uporabljati kaj
Ob teh besedah je položil slušalko.
6.
iz lovstva kdo/kaj namestiti kaj
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
porabíti in porábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj Ti stroji /dosti/ porabijo.1.1.
kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
potegníti se za in potégniti se za -em se za
dovršni glagol,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj zavzeti se za koga/kaj
Vedno se potegne za svoje delavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
potegováti se za -újem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
čustvenostno kdo/kaj sodelovati v akciji, udeleževati se razpisa za koga/kaj
Vedno se potegujejo za svoje delavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
potnína-esamostalnik ženskega spoladenar za pot
- potnina do česa, do kod, kam
- , potnina iz česa, od kod
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prestàr-ára -opridevnikpreveč star
- kdo/kaj biti videti / zdeti se prestar, da bi ...
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pretočíti -tóčim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo dati, izraziti kaj v koga/kaj / za kom/čim
Za njim je pretočila veliko solz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
prijéti prímem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
privarčeváti -újem
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prihraniti kaj / koliko
/Skrbno/ je privarčeval denar (za avto).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
prodájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
3.
čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
propásti -pádem
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
rabíti in rábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj Stroj /dosti/ rabijo.1.1.
kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
račúnati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
račúnati na -am na
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev naslanjati se na koga/kaj
/Brez pomislekov/ računa na svoje prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
rêči za rêčem za
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
knjižno pogovorno kdo/kaj izraziti se z govorjenjem za kaj
V kuhinji je rekel za hrano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
ruváti -rújem
tudi rúvati -am
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
kdo/kaj dajati stran, jemati kaj iz/z/s česa / od kod
Iz drevoreda so ruvali stara nevarna drevesa.
2.
kdo/kaj potegovati kaj
(Iz domačih gred) so ruvali korenje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
shraníti in shrániti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati kaj na/v/med/pod/nad/pred/za koga/kaj / kam
Zimska oblačila je shranila v omare.
2.
kdo/kaj dati z namenom kaj
Stara pisma je shranila (v predal).
3.
kdo/kaj dati v hrambo kaj
Shranili so tudi zastarane dokumente.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
správiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam Spravil je zamašek iz steklenice.1.1.
kdo/kaj dati koga/kaj k čemu / v kaj 'stanje'
Spravil jih je k pameti.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v kaj 'delovanje/dejavnost'
Spravil je konja v dir.
3.
kdo/kaj pospraviti kaj
Spravili so vse poljske pridelke.
4.
kdo/kaj dati nazaj kaj na/v/med/pod koga/kaj / kam
Spravili so orožje v prtljažnike.
5.
kdo/kaj dati z namenom kaj
Ključ je spravila (pod prtljažnik).
6.
kdo/kaj dati skupaj koga
Spravila je sprte sosede.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
správiti ob -im ob
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
sprejéti spréjmem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.
2.
kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.
3.
čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.
4.
kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.
9.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.
10.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.
11.
v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.
12.
iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
srédstvo-asamostalnik srednjega spolasnov, priprava, denar ali ukrep za dosego nekega namena, cilja
- sredstvo česa
- , sredstvo za kaj
- , sredstvo v čem, kje
- , sredstvo na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - sredstvo iz/z
- , sredstvo v/na
- , sredstvo proti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
uporabíti in uporábiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
užíti užíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.
2.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
varčeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).
2.
iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
vézati in vezáti véžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
vléči se za vléčem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
Vedno se vleče za svoje delavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
vložíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati kaj v kaj / kam
V fotoaparat je vložil nov film.
2.
kdo/kaj dati v hrambo kaj
Kumarice je vložila (v kozarce).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati kaj 'vlogo'
Vložil je odškodninsko tožbo (na višje sodišče).
4.
kdo/kaj dati z namenom kaj / koliko 'denar'
Denar so vložili (v banko).
5.
iz ekonomije kdo/kaj dati z namenom kaj za/na/v/med/pod/za koga/kaj / kam
V kmetijstvo so vložili veliko sredstev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
vôjna-esamostalnik ženskega spolaspopad
- vojna česa/koga
- , vojna za kaj/koga
- , vojna proti čemu/komu
- , vojna s čim/kom
- , vojna med čim/kom
ekspresivno prepir, nestrinjanje
- vojna koga
- , vojna za kaj/koga
- , vojna s kom/čim
- , vojna med kom/čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vtakníti in vtákniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj za/na/v/med/pod/skozi kaj / kam
Bankovec je vtaknil v žep.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, odeti koga/kaj v kaj
Vtakniti bolnika v prisilni jopič.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga v/med koga/kaj / kam
Rejniki so ga vtaknili v dijaški dom.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati z namenom kaj / koliko za/na/v/med/pod/nad/za koga/kaj / kam
V posestvo je vtaknil ves svoj denar.
5.
iz agronomije kdo/kaj dati z namenom kaj v kaj / kam
Vtaknili so jarmnik v jarem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
vzéti vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod Iz denarnice je vzela bankovce.9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
zagotovíti -ím
dovršni glagol,
glagol govorjenja (glagol ravnanja)1.
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.
2.
kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
zaigráti -ám
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol2.
kdo/kaj z igranjem uresničiti na/v/pri čem / kje
(Zadnjo tekmo) so na prvenstvu zaigrali /brez napake/.
3.
kdo/kaj začeti igrati kaj
(Proti koncu tekme) so zaigrali navijaško himno /še bolj borbeno/.
4.
kdo/kaj z igranjem izgubiti kaj
(V igralnicah in na stavah) je zaigral denar in posestvo.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj navidezno narediti koga/kaj
Nataknil si je očala in /brez predsodkov/ zaigral slepca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
zavézati se in zavezáti se zavéžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o za kaj
Zavezal se je poravnati dolg.
2.
kdo/kaj narediti se dolžn-ega/-o komu/čemu
Zavezal se je gospodarju /z rednim delom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
zbírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024
zídati tudi zidáti -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj
Zidajo cesto /v lastni režiji in na črno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Avtor zida stavek /pregledno/smiselno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024