Tiskanje

absolútna céna -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arijanar -ja m arijanec: Je bil en Arrianar im. ed. mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia (V, 408) ǀ ſo bily veliku denarju oblubili Arrianary im. mn., de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala, de S. Athanaſius je tajſto poſilil eno nuzh, kadar ſamà ſta v' hishi bila (II, 402) Privrženec aleksandrijskega duhovnika Arija; → Arius, → arianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avernus m osebno lastno ime Avern: Luetius Avernus im. ed. je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil (II, 410) Neki antični bogataš.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

bogatéti -ím nedov. bogáti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bogatênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na tuj račun; ~ v denarju, °na denarju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bonitéta -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

brodíti bródim nedov. (ī ọ́)
1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje
● ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi
2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi
3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi
4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju

brodèč

-éča -e:

s prsti brodeč po beli bradi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

brodovina -e samostalnik ženskega spola

plačilo v denarju za prevoz s plovilom

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola

1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor

2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop

3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme

3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov

4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost

4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka

FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih

FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

carínska dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

céjna tudi céna -e ž cena, vrednost izražena v denarju: ſzreberni pejnez czejno KŠ 1771, 93; grob, ſteroga je küpo Ábraham zcejnom ſzrebra KŠ 1771, 360; Cêna zvéz. 24 kr. KAJ 1870, 3; cêna 3 frt 40 kr. AI 1875, kaz. br. 8; na visiso cêno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; pren. stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; Csi je Kriſztus czejna odküplenyá KŠ 1754, 114; ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; czejna drága BKM 1789, 101; Zdrágov czejnov BKM 1789, 294

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

céna -e ž (ẹ́)
1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč evrov; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi umrl; lastna hvala – cena mala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

cena -e samostalnik ženskega spola

vrednost česa, izražena v denarju; SODOBNA USTREZNICA: cena

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

cena ► ˈcėːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

cent -a m (denarna enota) cent: neſsaj mu da ta cent tož. ed. denaru ǀ temu drugimi je bil dall li dua centa tož. dv. ǀ kateri bi bil meni shenkal dua centa tož. dv. ſrebra ǀ kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou rod. mn. prejel ǀ je bil dolshan deſet taushent zentou rod. mn. denarju ſvojmu Gospudu ǀ Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza, kateri je bil ſadubil deſſet centou rod. mn., kakor taiſtiga, kateri li shteri cente tož. mn. je bil udubil ← star. frc. cent (danes centime) ‛stoti del osnovne denarne enote’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

civílna restitúcija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

col -a samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina

1.2 pravica do pobiranja mitnine

1.3 dejavnost pobiranja mitnine

2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

čeljúst Frazemi s sestavino čeljúst:
čeljúst páde dôl kómu, čeljúst se pobési kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut

1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž

2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta

2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem

4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina

FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dajátev -tve ž (ȃ)
kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dajátev -tve ž

kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah

SINONIMI:

knj.izroč. breme, knj.izroč. kontribucija, zgod. tribut

GLEJ ŠE: odškodnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

davanje -a (davanje, davajne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

2. česa delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

2.1 delanje, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

3. v zvezi gmajn davanje kar se (obvezno) daje v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: splošna dajatev

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dávčna osnôva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

demonetizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

denacionalizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

denár -ja m (á)
1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja
// kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah
2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja; izdaja elektronskega denarja; povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku
// brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja
3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

denárna odškodnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

denárno ravnotéžje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

deponírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini

deponíran

-a -o:

deponirano zlato

potrdilo o deponiranem denarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]

nitast roževinast izrastek na koži sesalcev

1.1.

FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dobitek -tka (dobitak, dobitik, dobitek, dobitag°, dobitig°) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljano delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

FREKVENCA: 81 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dobivanje -a (dobivane, dobivanje) samostalnik srednjega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. česa nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek

4. čez kaj dejstvo, da ima kdo premoč nad čim; SODOBNA USTREZNICA: zmaga

FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dohódek -dka m (ọ̑)
1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem obdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki
2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem obdobju, izražen v denarju: dohodek podjetja se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka
3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem obdobju, izražena v denarju: slovenski narodni dohodek; bruto narodni dohodek; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega
♦ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dohódek -dka m

vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja

SINONIMI:

star. prihodek

uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju

SINONIMI:

ekon. donos

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

čisti dohodek

minimalni osebni dohodek

narodni dohodek

GLEJ ŠE: dohodnina, plača, plača, renta, dohodnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 dohodek od teh dajatev

2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom

FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dohódek iz oddájanja premožênja v najèm -dka -- -- -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dôlg1 -á [dou̯g-] m, tož. mn. stil. dolgé (ȏ)
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; javni dolg stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine; notranji dolg stanje obveznosti do pravnih ali fizičnih oseb iste države; vojni dolg / imeti dolg; ekspr.: izkopati se iz dolgov; lesti, zabresti v dolgove
// kar mora kdo povrniti, storiti, zaradi določenih moralnih norm: vaša dobrota mi nalaga vedno nove dolgove; oživljanje starih del je njen moralni dolg; dolg do domovine
2. star. krivda, greh: smrt je zbrisala vse zmote in dolgove življenja
● dela dolgove ne plačuje denarnih obveznosti; si izposoja; vzeti kaj na dolg ne plačati takoj; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal; s stanarino bom ostal še na dolgu je ne bom še poravnal; ekspr. do vratu tiči v dolgovih zelo je zadolžen; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti
♦ ekon., fin. dolg je dospel v plačilo; pravn. častni dolg katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; neizterljivi dolg; rel., v očenašu odpusti nam naše dolge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dôlg1 -á m

kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju

SINONIMI:

fin. debet, pog. kredit, pog. posojilo, neknj. pog. puf1

GLEJ ŠE: zadolžiti se, zadolžiti se, zadolžiti se, zadolževati se, zadolžen, zadolžen, zadolžen, dolgovati, zadolžen, zadolžen, zadolžen, izbrisati, izbrisati, izbrisati, dolgovati, zadolževati se, izbris

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

dọ̑lg1 dolgȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola

1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg

1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost

1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje

2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda

3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh

3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda

4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat

5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost

5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug

5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih

FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg

TERMINOLOGIJA: ofer za dolg

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dolgováti -újem nedov.

komu kaj izraža, da mora kdo kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju

SINONIMI:

biti dolžen, imeti dolg pri kom, knj.izroč. biti na dolgu pri kom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola

1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec

4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik

5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave

FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

donòs -ôsa m (ȍ ó) ekon.
1. pridelek na določenem zemljišču v določenem obdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto
2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem obdobju, izražen v denarju; dohodek: donos podjetja se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos
♦ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Dvojni logaritemski model
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu log-log model . Termin označuje model, ki ima odvisno spremenljivko in neodvisne spremenljivke v logaritmandu in se v tem razlikuje od pojmov, ki jih označujejo angleški termini level-log model , log-level model in level-level model . Predlagam dve poimenovanji, in sicer model log-log in model log – lo g.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

efektívna klávzula -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ekvivalènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnova
♦ ekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ekvivaléntna téža -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ênkratna dajátev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

finánčna koríst -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

finánčna ugódnost -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

gledati ► gˈlet gˈlẹːdan nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

hlepênje -a s (é)
glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

hudodélstvo -a s (ẹ̑)
kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

izpláčati in izplačáti -am tudi spláčati in splačáti -am dov. (á á á)
1. plačati dolžno vsoto v celoti: dolg je že izplačal; posojilo bo izplačal v dveh letih / hiše še ne bo kmalu izplačal
2. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada: izplačati dediščino, delež, zavarovalnino; podporo so mu izplačali iz rezervnega sklada
// poravnati denarne obveznosti do koga: ob prevzemu posestva je izplačal dediče; izplačati delavce; odpovedali so mu službo in ga izplačali
3. dati, izročiti določeno denarno vsoto: izplačati znesek pod določenimi pogoji; izplačati v devizah, gotovini / izplačati ček dati, izročiti na čeku nakazano denarno vsoto
4. ekspr. kaznovati, maščevati se: predrzneže so izplačali; izplačali so ga za vse, kar jim je prizadel / skakanje iz vozečega vlaka ga je hudo izplačalo; to ga bo pošteno izplačalo

izpláčati se

in izplačáti se tudi spláčati se in splačáti se nedov. in dov., pog.

prinašati korist, dobiček:

gostilna se mu izplača

finančno, gospodarsko se to izplača

/ previdnost se je izplačala

/ z oslabljenim pomenom: izplača se delati, govoriti; o tem se ne izplača razpravljati ni vredno, nima smisla; kaj se trudiš, saj se ne izplača

izpláčan

tudi spláčan -a -o:

izplačani dediči

izplačan dolg

izplačan honorar

izplačana predrznost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

izpláčati in izplačáti -am dov.

kaj plačati dolžno vsoto v celoti

SINONIMI:

poplačati

koga poravnati denarne obveznosti do koga

SINONIMI:

star. odpraviti

komu kaj dati, poravnati v denarju, kar komu pripada

SINONIMI:

ekspr. odšteti

GLEJ ŠE SINONIM: kaznovati, maščevati se, odplačati
GLEJ ŠE: premiirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

izplačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati, poravnavati v denarju, kar komu pripada: izplačevati osebne dohodke, doto, pokojnino
// poravnavati denarne obveznosti do koga: izplačevati dediče, delavce
2. dajati, izročati določeno denarno vsoto: blagajnik je izplačeval počasi, da se ne bi uštel

izplačeván

-a -o:

redno izplačevani osebni dohodki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

izplatiti ► ispˈlaːtėt -pˈlatiːn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

izračunljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izračunati: izračunljiv čas; lahko izračunljiva naloga / uspeh ni izračunljiv v denarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

iztegníti in iztégniti -em in stegníti in stégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste
// s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer: iztegnila je roke predse, kakor da se brani
2. narediti, povzročiti, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegnil je vrat, da bi bil večji; iztegni se, pa boš dosegel; iztegniti se na polico; iztegniti se na postelji, po klopi / iztegniti jezik / iztegniti anteno izvleči, raztegniti / za ovinkom se je cesta iztegnila zravnala
// s predlogom, v zvezi iztegniti roko, roke z iztegom roke, rok
a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegniti roke za knjigo; iztegniti roko po denarju; pren. tujec je iztegnil roko po naši zemlji
b) izraziti željo po čem: otrok je iztegnil roke k materi; iztegnila je roke za njim
● nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko iztegniti pete umreti; ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; nizko komaj čakajo, da se bo iztegnil umrl

iztegnívši

in stegnívši zastar.:

iztegnivši roke proti njemu, ga je pozdravil

iztégnjen

in stégnjen -a -o:

iztegnjen kazalec

iztegnjene roke

ležati iztegnjen

♦

geom. iztegnjeni kot kot, ki meri 180°;

prim. stegnjen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njim
iztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

jábolko Frazemi s sestavino jábolko:
ádamovo jábolko, Éridino jábolko, jábolko razdôra, jábolko spóra, jábolko sváde, spórno jábolko, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, ugrízniti v kíslo jábolko, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zagrísti v kíslo jábolko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

jávnoprávna denárna nèdávčna obvéznost -e -e -e -i ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

kmetávz kmetávza samostalnik moškega spola [kmetáu̯s kmetáu̯za]

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavzar

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kópati se tudi kopáti se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

kovánje Frazemi s sestavino kovánje:
kovánje v zvézde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

lákomen -mna -o prid. (á)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu

lákomno

prisl.:

lakomno jesti

oči se mu lakomno svetijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

lákomen -mna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek; lakomen česa biti ~ zemlje; lakomen na kaj biti ~ ~ meso
lákomnost -i ž, pojm. (á) ~ človeka; lákomnost po čem ~ po denarju, zemlji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

lákota-esamostalnik ženskega spola

telesna potreba po hrani
- lakota zaradi česa
- , lakota med kom/čim, kje, kdaj
- , lakota v čem, kje, kdaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

lakota po

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ledína Frazemi s sestavino ledína:
oráti ledíno [čésa/v čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ljudję̑, -dȋ, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.-C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

loteríja -e ž (ȋ)
1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija
● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Luecius m osebno lastno ime Luecij: Luetius im. ed. Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil (II, 410) → Avernus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

malikoválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) spreobračati ~e; poud. ~ denarja |kdor daje denarju velik pomen|; biti ~
malikoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
malikoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

mámon -a m (ȃ)
knjiž., ekspr. bogastvo, denar: mamona ima dovolj
● ekspr. služi mamonu kopičenje bogastva, denarja mu je najvažnejše v življenju; okužiti se z mamonom postati pohlepen po bogastvu, denarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

mamonízem -zma m (ī)
knjiž. pohlep po bogastvu, denarju: obsojati, zagovarjati mamonizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

mésec Frazemi s sestavino mésec:
medéni mésec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

monetizácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

monografíja -e ž (ȋ)
znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo: pisati monografijo; literarnozgodovinska monografija; monografija o denarju in kreditu / monografija sodobne književnosti podroben opis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

naméček -čka m (ẹ̑)
ekspr. kar se doda k določeni, dogovorjeni količini: menjam, če daste kaj namečka; pri vsakem sodu je zahteval pet litrov namečka / dajal mu je hrano, stanovanje in še kak nameček v denarju
// v prislovni rabi, v zvezi z za izraža dodajanje, stopnjevanje: lepo ga je pogostil, za nameček pa mu je dal stotak / nevljuden je, za nameček pa še len; še pil boš za nameček, a

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

národen -dna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na narod:
a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem

národno

prisl.:

narodno mešano ozemlje

narodno mlačen, zaveden človek

sam.: biti navdušen za narodno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

naturálna dajátev -e -tve ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

néhati1 -am dov. (ẹ̑)
1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila
a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame
b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem
c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / zastar. brezskrbno veselje je nehalo se je končalo
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom
2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila
● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive

néhati se

končati se:

pouk se je že nehal

vsaka stvar se kdaj neha

naše veselje se je nehalo

/ tam se gozd neha

●

se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nèpremožênjska pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nèpremožênjski zahtévek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nèpreračunljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek
2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva
// knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme
3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nominálen -lna -o prid. (ȃ)
1. publ. ki je kaj samo glede na pravno, uradno stanje: nominalni in idejni avtor; ostal je le še nominalni šef države / nominalna in stvarna enakopravnost / aktivni in nominalni člani
2. jezikosl. nanašajoč se na samostalniške in pridevniške besede: nominalni stil; njegovi stavki so največkrat nominalni / nominalna funkcija besede / nominalna deklinacija imenska sklanjatev
3. ekon. izražen v denarnem znesku: nominalni osebni dohodek; nominalni stroški / nominalno povečanje proizvodnje
♦ elektr. nominalna napetost nazivna napetost; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; strojn. nominalna mera imenska mera; voj. nominalna atomska bomba atomska bomba, katere eksplozijska moč je enakovredna moči eksplozije 20.000 ton trinitrotoluola

nominálno

prisl.:

nominalno povečati dohodek

on je predsednik samo še nominalno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nominálna vrédnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

nominálna vrédnost kapitála -e -i -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

oblíka -e ž (ȋ) kvadratna ~ predmeta; analiza ~e pesmi; biti po ~i podoben krogli; spomenik v ~i piramide; spremeniti ~o dela |način, metodo|; publ. pomoč v ~i denarja v denarju; filoz. |forma|; jezikosl. namenilnik in druge glagolske ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

obtožíti in obtóžiti -im dov. (ī ọ́)
narediti, imeti koga za krivega česa: obtožil ga je kraje; kar javno jo obtožuje / obtožili so ga pohlepa po denarju / po krivem obtožiti
♦ pravn. vložiti obtožnico, obtožni predlog, zasebno tožbo

obtóžen

-a -o:

obtožen tatvine, uboja

obtožen je za umor

obtožena skupina

sam.: obtoženi je priznal svoje dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Odškodbeni način
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

odškodnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

odštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto
2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel
// od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril
3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine
// nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec petsto evrov
4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade
● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev

odštévši

zastar.:

odštevši denar, se je umaknil

ves les – odštevši veje – so koristno uporabili

odštét

-a -o:

stroški so že odšteti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ostáti pri ostánem pri dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Ostali so pri denarju.

iz prava, v posplošenem pomenu kdo/kaj vztrajati pri čem
Ostala je pri izpovedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

pénez -a m (ẹ̑)
nekdaj novec majhne vrednosti: plačal je štirideset penezov
// ekspr. denar sploh: kdaj bom dobil peneze; nikoli nima penezov
♦ pravn. penez nekdaj podložnikova dajatev v denarju za uporabo zemljišča; krvavi penez krvavi denarič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

plačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev
♦ fin. brezgotovinsko plačevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

plačílo -a s (í)
1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo
● ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo
// ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu
2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

pláčni kolíčnik -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

plánke Frazemi s sestavino plánke:
skakáti čez plánke, skočíti čez plánke

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

plávati -am nedov. (ȃ)
1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo
// ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati
2. premikati se
a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu
b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih
// nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi
3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto
a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone
b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi
4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah
5. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo
● avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi
♦ šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano

plaváje

plavaje vleči čoln k bregu

neutrudno plavaje ves dan, se je rešil

plavajóč

-a -e:

plavajoči led

na vodi plavajoči odpadki

●

plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi

♦

navt. plavajoči dok; rač. plavajoča vejica način shranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.

2.1.

kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.

iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

podkupljívost -i ž (í)
lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

pohlépen -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov
// ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek

pohlépno

prisl.:

pohlepno jesti

pohlepno je strmel vanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

poravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati
// krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati
2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto
3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja
4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da
a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico
b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti
● ekspr. prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna

poravnán

-a -o:

poravnan dolg

poravnana zemlja

knjige so ležale poravnane na mizi

po vojaško poravnana skupina delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

poravnáti -ám dov.

kaj narediti ravno površino

SINONIMI:

izravnati, zravnati, knj.izroč. razravnati, pog. splanirati, redk. uravnati, neknj. pog. zglihati

kaj narediti, da pride kaj v pravilni, ustrezni položaj

SINONIMI:

naravnati, popraviti, regulirati, uravnati, zravnati, zregulirati

kaj narediti, da preneha plačilna obveznost

SINONIMI:

neknj. pog. odrajtati, ekspr. poplačati

GLEJ ŠE SINONIM: odplačati, plačati, spraviti, urediti, zravnati
GLEJ ŠE: pomiriti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

poravnávati -am nedov. (ȃ)
1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki
2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo
3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti
4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

portrét-asamostalnik moškega spola

upodobitev osebe
- portret koga
- , portret na/v čem, kje, kako
- , portret s čim/kom, kako
- , portret iz česa, od kod/kdaj
literarni lik
- portret koga
- , portret v čem, kje
- , portret iz česa, od kod

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

požréšen -šna -o prid., požréšnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk
// nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso, sladkarije / jesti s požrešnim tekom; pren. požrešno morje je pogoltnilo vso ladijsko posadko
2. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: vsi dolžniki so se ga bali, ker so vedeli, da je požrešen; požrešen na denar, po denarju / požrešen pogled ki izraža lakomnost
● ekspr. vse je spravil v svojo požrešno torbo v veliko, prostorno torbo

požréšno

prisl.:

požrešno jesti, piti

●

ekspr. voda je požrešno drla po cesti zelo, močno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

požréšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; biti ~; požrešen na kaj ~ ~ meso; poud. ~ na denar |lakomen|; poud. požrešen po čem ~ ~ denarju |lakomen na denar|
požréšnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]

lastnost koga, da (rad) veliko jé

1.1.

ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑požrešen

precêj2 in precèj prisl. (ȇ; ȅ)
1. izraža veliko količino, mero
a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je še precej dolga pot; precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega
b) z glagolom: danes je precej govoril; kar precej je pojedel; tvoj nasvet mi je precej pomagal
c) s prislovom: do doma je precej daleč; hiša stoji precej visoko
2. izraža
a) visoko stopnjo: položaj je precej jasen; precej redka žival; navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta
b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

premožênjska pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

premožênjski spòr -ega spôra m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

premožênjski zahtévek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

preračunljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da preračunati: preračunljiv sistem; v denarju preračunljive dobrine
2. ki se odloči za svoje dejanje, ravnanje zlasti glede na lastno korist: preračunljiv človek; nikoli ni bil preračunljiv; ta ženska je preveč preračunljiva, da bi naredila kaj takega / preračunljivo delovanje, mišljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

preračunljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; v denarju ~e dobrine
preračunljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

pri predl., z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju
♦ geogr. Besnica pri Kranju
// za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon
2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu
// za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi
// za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil
3. za izražanje bivanja, obstajanja
a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju
b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših
4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju
5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu
// za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi
6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati
// navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju
7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna
8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil
9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je pet evrov pri kilogramu; blago se je podražilo za deset evrov pri metru
10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam
● pog. biti, ležati pri dekletu opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z njo; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače na tihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

priméček -čka m (ẹ̑)
zastar. nameček: ob nakupu si je izgovoril še primeček / oče mu je plačeval hrano in stanovanje in mu dajal še skromen primeček v denarju dodatek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

prínc Frazemi s sestavino prínc:
čákati [na] prínca na bélem kônju, nájti prínca svôjih sánj, prínc na bélem kônju, prínc svôjih sánj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

pripomóč -i in -í ž (ọ̑) zastar.
1. pomoč: brez tuje pripomoči ne more vstati / strokovna pripomoč / prinesti komu pripomoč v denarju
2. pripomoček: uporabi vse pripomoči, da se to ne zgodi
● zastar. edina pripomoč je bila, da na to ni več mislil izhod, rešitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

prirodnína -e ž (ī)
knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin
● knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

prispévati -am dov. in nedov. (ẹ́)
1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč evrov; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati
2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov
● publ. demokratične sile so prispevale velike žrtve v boju proti okupatorju so veliko žrtvovale; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

razdeliti -im dov. razdeliti: de imaio vſe blagu sdrugimi resdelit nedol., aku hozheo v' nebeſſa priti ǀ Ta druga pak loterza, katera nei bla prava mati je diala, nej ſe resdelli 3. ed., de nebo tebi ni meni ǀ je bil resdelil del. ed. m veliku centou denarju ǀ vy neiſte prau resdelili del. mn. m blagu ǀ potle bomo vashe blagu, inu danarie resdelili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Razmerje med »štediti« in »varčevati«

Zakaj glagol štediti ni slovenska knjižna beseda, ampak naj bi bilo knjižno le varčevati. Kaj imamo besedo varčevalo ali varčevalnik namesto štedilnik? Ali je mogoče, da je štedilnik knjižna beseda, štediti pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

séči1 séžem dov.

s prislovnim določilom iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj

SINONIMI:

poseči2, pog. iti, ekspr. iztegniti roke, ekspr. iztegniti roko, zastar. posegniti, zastar. segniti1

s prislovnim določilom zajeti določeno časovno obdobje

SINONIMI:

poseči2

s prislovnim določilom pri širjenju, napredovanju začeti se nahajati do kod

SINONIMI:

pog. priti

s prislovnim določilom začeti biti, se nahajati v prostoru do kod

SINONIMI:

doseči, pog. priti, zastar. zaseči

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

seči v besedo komu

GLEJ ŠE SINONIM: uporabiti
GLEJ ŠE: zmagati, zakaditi, rokovati se, prekiniti, plačati, plačati, plačati, dogovoriti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

skóp-a -opridevnik

nedarežljiv
- kdo/kaj biti skop s čim
- , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
- , kdo/kaj biti skop glede česa
količinsko premajhen, komaj zadosten
- kdo/kaj biti skop s čim
- , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
- , kdo/kaj biti skop glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

služabnik -a m služabnik: jest pak bodem vaſh shlushabnik im. ed., inu Hlapez ǀ is Ajda je bil en ſvejſt shluſhabnik im. ed. Chriſtuſau ratal ǀ jest ſim en ſhluſhabnik im. ed. Christuſhau ǀ ta ſerzhni Christuſhau ſhlushabnik im. ed., s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga Shlushabnika rod. ed. ǀ S. Miklaush sapovej Shlushabniku daj. ed., de ima oſlizhe oſedlati ǀ de bi njega sa Shlushabnika tož. ed. gori vſel ǀ je bila boleſan v'njegovo hisho prishla zhes njegoviga lubiga shluſhabnika tož. ed. ǀ s' enam ſvojm Shlushabnikam or. ed. ǀ je bil sapovedal v'Keho dua shlushabniKa tož. dv. poſtavit ǀ Bogu dopadezhi shlushabniki im. mn. bote ratali ǀ Bogu nemanka druſih shlushabnikou rod. mn. ǀ de bi jeſt imel … tuliKain shlushabniku rod. mn. KaKor Krajl Ataxerxes ǀ veliko zhaſt je iskaſal tem poslanem shlushabnikom daj. mn. Bobylonskiga Krajla ǀ svejst priatel je suojm shlushabnikam daj. mn. ǀ ſvojm ſhluſhabnikom daj. mn. je bil resdelil veliku centou denarju ǀ ta Nebeski Gospodar je bil poslal ſvoje shlushabnike tož. mn. → služebnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Socialna opora
Pri svojem delu in podiplomskem študiju uporabljam angleški termin social support , ki označuje pomoč posamezniku, ki mu jo nudijo osebe, na katere se lahko zanese pri obvladovanju stresa, osebnostni rasti ter delovanju v okolju. V slovenščini se pojavljata dve poimenovanji, in sicer socialna podpora in socialna opora . Kateri termin naj uporabljamo v znanstvenih publikacijah?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

sociálnovárstveni prejémek -ega -mka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

spraviti -im dov. spraviti, tj. 1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre: jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti: inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se: ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati: tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

sŕna Frazemi s sestavino sŕna:
plášen kot sŕna, plášno kàkor sŕna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

stróšek -ška m (ọ̑)
nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč evrov; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi stanovalec sam; povrnili so mu samo dejanske stroške; visoki stroški prevoza; stroški zdravljenja; predračun stroškov / pogreb na državne stroške / gradbeni, tiskarski stroški; nabavni, nakupni, poslovni, proizvodni, reprezentančni stroški / ne delaj si stroškov; to je povezano z velikimi stroški to veliko stane
♦ adm. potni stroški za določeno službeno potovanje; ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; odvisni stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; splošni stroški stroški poslovanja delovne organizacije, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo; tekoči stroški; fin. konto stroškov; pravn. izvršilni stroški; neizterljivost stroškov kazenskega postopka
// v zvezi na stroške izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: to gre na moje stroške; dela na njegove stroške; tja je šel na svoje stroške; živeti na stroške občine
● ekspr. smejali so se na njegove stroške na njegov račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

stróšek -ška m

v denarju izražena poraba, raba česa

SINONIMI:

star. potrošek, star. trošek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

strošek ► stˈrȯːšėk -ška m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

štéditi -im nedov. -èč -éča; -en -ena; štédenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) neobč. varčevati: kaj ~ denar; štediti za koga/kaj ~ ~ otroke; štediti pri čem ~ ~ denarju; štediti z/s čim ~ s papirjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

têmeljna obréstna méra -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

tŕdni devízni tečáj -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ubóg-a -opridevnik

deležen usmiljenja, pomilovanja
- kdo biti ubog kot kaj/kdo
slaboten, onemogel
- kdo biti ubog kot kaj
količinsko majhen, nezadosten, reven
- kdo biti ubog na/v čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ)
1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso
// povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo
// ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela
2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen

ukrásti se

ekspr.

na skrivaj, neopazno oditi:

ukrasti se iz hiše

/ ponoči se je ukradel iz vasi

/ ukrasti se zasledovalcem

prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki

ukráden

-a -o:

ukraden avtomobil, denar

ukraden poljub

zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče

sam.: skriti, vrniti ukradeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

uslúgar -ja m (ȗ)
slabš. kdor dela usluge zaradi koristi: taki uslugarji ne sprejemajo plačil v denarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

usužnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi
2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike

usužnjeváti se

ekspr.

postajati podrejen, odvisen:

usužnjevati se denarju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

usužnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; usužnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi
usužnjeváti se -újem se (á ȗ) poud. komu/čemu ~ ~ denarju |biti popolnoma odvisen od denarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

v2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku
9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

valorizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost
2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke

valorizíran

-a -o:

valorizirana osnovna sredstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

valorizírati -am dov.

kaj ekon. določiti čemu vrednost (v denarju)

SINONIMI:

ekon. ovrednotiti

GLEJ ŠE SINONIM: ovrednotiti, vrednotiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024

víničar -ja m (ȋ)
1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji
2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

viničáriti -im nedov. (á ȃ)
do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

vkup prisl. skupaj: prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vkup ta folk ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

vrédnost -i ž (ẹ́)
1. značilnost česa
a) glede na količino denarja, ki se dobi zanj: vrednost zemljišča pada, se veča; določiti, oceniti vrednost hiše; nakit ima majhno, veliko vrednost; merilo vrednosti; neskladnost med ceno in vrednostjo / prodati blago v vrednosti več milijonov / denarna vrednost
b) glede na kako količino, mero sploh: vrednost asa, karte / kalorična vrednost hrane
2. navadno s prilastkom značilnost česa
a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: preizkusiti vrednost kake naprave; ti prostori imajo zanje majhno vrednost / biološka vrednost beljakovin; hranilna vrednost sadja; praktična, uporabna vrednost predmeta
b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: dokumentarna vrednost gradiva; estetska vrednost izdelka; moralna vrednost dejanja; stilna vrednost izraza
c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: razmišljati o vrednosti kakega odkritja; razpravljati o vrednosti odločitve, predloga / informacijska vrednost / to znamenje ima že vrednost simbola
// pozitivne lastnosti, značilnosti česa: ceniti vrednost ljubezni, prijateljstva; poznati vrednost trpljenja; verjeti v vrednost življenja
3. kar je vredno priznanja, hvale: zavedati se, v čem je človekova prava vrednost / ekspr. roman nima nobene vrednosti je slab / zlato, dragulji in druge vrednosti dragocenosti
// knjiž. vrednota: zemlja je zanj največja vrednost; dobrota, lepota in druge vrednosti / družbene, kulturne vrednosti; lestvica vrednosti
4. ekon. značilnost česa glede na vloženo delo ali v razmerju do drugega blaga: definirati pojem vrednosti v ekonomiji / blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; dodana vrednost razlika med prodajno in osnovno, izvorno ceno izdelka ali storitve; menjalna vrednost določena s količinskim odnosom med danim in dobljenim blagom; presežna vrednost ki jo ustvari delavec s presežnim delom; uporabna vrednost ki jo ima blago, stvar glede na zadovoljevanje potreb; lastnost blaga, stvari, da zadovoljuje potrebe
5. značilnost česa glede na število merskih enot ali enot sploh: vrednost temperature, tlaka je normalna, previsoka / vrednost trajanja note
● teh. žarg. oktanska vrednost bencina oktansko število bencina
♦ filoz. logična ali resničnostna vrednost kvantitativno izražena stopnja resničnosti stavka; fin. nominalna vrednost v denarni enoti izražena vrednost, navedena na denarju, vrednostnih papirjih; glasb. notna vrednost vrednost trajanja note; jezikosl. glasovna vrednost črke značilnost črke, da zaznamuje en fonem ali več fonemov oziroma njihovih variant; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; funkcijska vrednost; mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; srednja vrednost ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; številčna vrednost kake številke na določenem mestu v številu; ped. izobraževalna vrednost pouka; šah. vrednost dame; teh. kurilna ali toplotna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

zahlepéti -ím dov. (ẹ́ í)
začutiti strastno željo, pohlep po čem: zahlepeti po denarju, slavi / zahlepela je po lepšem življenju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

zasluga ► zasˈlüːga -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

zatakníti in zatákniti -em dov. (ī á)
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatakniti fotografijo za okvir slike; zatakniti listek, pismo za vrata; zatakniti si pero za klobuk za trak na klobuku / zatakniti pištolo za pas; zatakniti si svinčnik za uho
// s sunkom, potiskom narediti, da kaj ozkega, podolgovatega pride z enim delom v kaj ozkega, tesnega: nagelj mu je zataknila v gumbnico; zatakniti vesla v vilice
2. s sunkom, potiskom narediti, da kaj s svojim navadno koničastim, ožjim delom pride v kaj in tam ostane: zatakniti zastavice v sneg; k vsaki sadiki je zataknil kol

zatakníti se

in zatákniti se

z navadno ostrim, koničastim delom zadeti ob kaj in se ustaviti:

ribi se je trnek zataknil v ustih

/ koščica se mu je zataknila v grlu

pri premikanju, gibanju z enim delom zadeti ob kaj in se ustaviti:

hlod se je zataknil za korenino

film v fotografskem aparatu se je zataknil

/ pri odklepanju se je ključ zataknil

ekspr.

navadno za krajši čas prenehati nemoteno potekati:

preskrba s kruhom se je pred prazniki zataknila

igra se tu lahko zatakne

brezoseb. pri gradnji se je zataknilo

/ kadar se mu kaj zatakne, je slabe volje; brezoseb.: pri denarju se je zataknilo; zataknilo se mu je pri izpitih ni jih dobro, v redu opravil

brezoseb.,

s smiselnim osebkom v dajalniku

pri govorjenju nehote, nenamerno narediti premor, prekinitev:

govorniku se je sredi govora zataknilo

pri branju, deklamiranju se mu je zataknilo

●

ekspr. beseda se mu je zataknila ni je mogel izreči; nar. kam se je zataknil ta otrok kam je šel, kje je; ekspr. verz se mu včasih zatakne je slovnično, stilno slabo izoblikovan

zatáknjen

-a -o:

v lase zataknjen cvet

za kljuko zataknjen časopis

●

star. trdno zataknjeno okno zaprto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

zunánja vrédnost denárja -e -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.