Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
desétnik -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika;
desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika;
bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku
eksercír -a in -ja m (ī) ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj
káplar -ja m (ȃ)
v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki
kaporál -a m (ȃ) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaporal
kapról -a m (ọ̑) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaprol
Število zadetkov: 5