dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
duhtéti -ím nedov. dúhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; duhténje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: opojno ~; brezos. duhteti po čem Duhtelo je po lipovem cvetju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izdišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í) neobč. kaj Rože so izdišale svoj vonj |oddale, dale|izdišáti se -ím se (á í) Vijolice so se izdišale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kísel -sla -o [-u̯]; bolj ~ (í) ~ sok; poud.: ~ nasmeh |prisiljen|; ~o vreme |neprijetno, pusto|; Kompot je že ~ |pokvarjen|kísli -a -o (í) ~o zelje; kmet. ~a tlakíslo -ega s, snov. (í) poud. požirek ~ega |kisle pijače|; vleči na ~; dišati po ~emkíslost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kolónjski -a -o (ọ̑) ~a vodakolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krásno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud. |zelo lepo|: ~ dišati; ~ se sliši
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lepó1 nač. prisl. lépše (ọ̑; ẹ̑) ~ dišati; ~ ravnati s kom; zelo ~; Po delu so vsi odšli ~ domov; Vse nam ~ pove |po pravici|; poud.: ~ pameten bodi, pa bo vse v redu |samo|; Pustite ga ~ pri miru |kar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; poud. ~ govoriti |zapeljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèprijétno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȅẹ́; ȅẹ́) ~ dišati; ~ vplivati na kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omamljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati omamno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omámno nač. prisl. (á) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
omótično primer. prisl. (ọ́/ọ̑) ~ dišati; poud. ~ visoke cene |zelo visoke, pretirane|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
opójno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
páčuli -ja tudi pačúli -ja m s -em (ȃ; ȗ) |rastlina|; snov. dišati po ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preležán -a -o (á) bolnik s ~im hrbtom; ~o blagopreležáno -ega s, pojm. (á) dišati po ~empreležánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
preprijétno nač. prisl. (ẹ́) poud. ~ dišati |zelo prijetno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pridišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í) Akacije so pridišale v sobo; brezos. Iz kuhinje je prijetno pridišalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razdišáti se -ím se dov. razdišánje; drugo gl. dišati (á í) Roža v vazi se je razdišala; Vonj parfuma se je razdišal po sobi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slástno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vabljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vŕtnica -e ž (ȓ) dišati po ~ah; ~e popenjavke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zadišáti -ím dov. zadišánje; drugo gl. dišati (á í) Akacija je zadišala; poud. zadišati komu Jed mu je zadišala |začutil je željo po jedi|; zadišati po čem Soba je zadišala po vijolicah; brezos. Zadišalo je po snegu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zagátno1 nač. prisl. (á) poud. ~ dišati, zaudarjati |neprijetno, zoprno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zapeljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ dišati; ~ se smejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zdišáti -ím dov.; drugo gl. dišati (á í); gl. izdišati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.