dišáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
dišáti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.
díhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno,
v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati Vse, kar diha, se veseli pomladi.4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
dehtéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
neobčevalno knjižno kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
smrdéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
vónjati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
vónjati po -am po
nedovršni glagol,
glagol razumevanjačustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.