da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol
1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati
4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči
6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti
9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti
10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

diẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dosti3 prislov
1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih
TERMINOLOGIJA: dosti dejati za greh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 8