dìm díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu;
iz peči uhaja dim;
vdihavati cigaretni dim;
zadušiti se v dimu;
bel, črn, siv dim;
gost, smrdljiv dim;
tovarniški dim;
smodnikov, tobakov dim;
oblaki dima;
odvod dima;
proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov
● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dímiti -im nedov. (ī ȋ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso;
dimiti ribe
♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijodímiti se
kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi
dimèč -éča -e:
dimeča se drva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dimiti se [dímiti se dȋmi se]
nedovršni glagolkaditi se, dimiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zasivéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo 2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.