apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spolaiz športa potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata SINONIMI: potapljanje na dah, potapljanje na vdih, prosto potapljanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
arkáden SSKJ² pridevnik1. zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva v katerem prevladuje (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje 1.1 v obliki za vrstni pridevnik arkadni, zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva za katerega je značilna (preprosta) akcija, dinamično, vznemirljivo izogibanje oviram ali njihovo uničevanje
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bóčno varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámičen -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek;
pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam2. nanašajoč se na dinamika 2–3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje
♦ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; glasb. dinamična označba označba za jakost izvajanja; jezikosl. dinamični naglas; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminjadinámično prisl.:
dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično nač. prisl. (á) ~ se odzivati na zahteve današnjega časa razgibano, živahno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično obmóčje -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično ravnotéžje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično ravnovésje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično ravnovésje reliéfa -ega -a -- s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično-termálna metamorfóza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično vijúganje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično vijúganje vzvrátno -ega -a -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično vijúganje z zarezovánjem -ega -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámično zaustávljanje pádca -ega -a -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinamizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dinámotêrmična metamorfóza -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dirkáčina samostalnik ženskega spolazlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva računalniška igra, za katero je značilna akcija, dinamično, vznemirljivo vodenje vozila po različnih terenih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
hítro vijúganje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Kadrovik in kadrovica?
Zanima me, kako pišemo žensko obliko besede kadrovik.
Včasih so bile to kadrovnice. Kako jih pa danes poimenujemo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Kako pisati ime športa »jujutsu«?
Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kinemátična viskóznost -e -i ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
konstánta ventíla -e -- ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
krátko vijúganje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
limít -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mánga -e ž (ȃ) japonski strip z realistično črno-belo sliko, dinamično kompozicijo zgodb, roboti, nasiljem: za branje mang moraš možgane preklopiti na čisto samosvojo vrsto humorja;
ljubitelji mang in animejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pádec -dca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
pôlbíčev vôzel -ega -zla m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi.
Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega.
Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi?
Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja?
Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi?
Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje.
V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prôstor Frazemi s sestavino prôstor:
bòj za prôstor pod sóncem,
bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem,
boríti se za [svój] prôstor pod sóncem,
dobíti manévrski prôstor,
dobíti [svój] prôstor pod sóncem,
dopúščati manévrski prôstor,
iméti manévrski prôstor,
iméti [svój] prôstor pod sóncem,
iskánje prostóra pod sóncem,
iskáti [svój] prôstor pod sóncem,
izkorístiti manévrski prôstor,
manévrski prôstor,
nájti [svój] prôstor pod sóncem,
ní prostóra za kóga/kàj kjé,
odpírati manévrski prôstor,
povéčati manévrski prôstor,
prôstor pod sóncem,
razšíriti manévrski prôstor,
zmánjšati manévrski prôstor,
zóžiti manévrski prôstor
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ravnotéžje smúčarja -a -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
ravnovésje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
reliéf -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
slacklining samostalnik moškega spolahoja po napetem prožnem traku, navadno nekoliko nad tlemi in brez obutve SINONIMI: hoja po vrvi, slackline, vrvohodstvo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
slálomski zavòj -ega -ôja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
SpopadališčeV okviru Nata se je z novo različico doktrine AJP 0.1(F) namesto termina battlespace začel uporabljati termin engagement space kot poimenovanje za 'del okolja delovanja, v okviru katerega se načrtujejo in izvajajo dejanja in aktivnosti'. Vsebinski razlog je ta, da ta dejanja in aktivnosti ne vključujejo nujno samo bojnih aktivnosti (torej kinetičnih aktivnosti), temveč tudi ali celo samo nebojne (npr. informacijsko ali psihološko delovanje) in se zaradi tega preimenuje tudi okolje, v katerem te potekajo. V terminološki skupini Slovenske vojske so strokovnjaki predlagali, da bi po analogiji bojišče , bojevališče ipd. tudi za angleški termin enagagement space v slovenščini poiskali poimenovanje z obrazilom -išče , ki označuje kraj ali prostor, na katerem se nekaj dogaja, in mu rekli soočevališče . Glede na to, da bi šlo za tvorjenje popolnoma novega termina, nas zanima vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
státično ravnotéžje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
streljáčina samostalnik ženskega spolazlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva računalniška igra, za katero je značilna akcija, dinamično, vznemirljivo iskanje nasprotnika in njegovo uničevanje, zlasti s strelnim orožjem
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
S-zavòj -ôja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
štíhtova plôščica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tekmoválni zarézni zavòj -ega -ega -ôja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
Trajnostni, trajnostnostZanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe , trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
uravnotéženje -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnotežiti: uravnoteženje ladje / uravnoteženje proizvodnje in prodaje / uravnoteženje vrtečih se delov stroja / dinamično, statično uravnoteženje / uravnoteženje javnih financ ureditev stanja državnih financ, ki dolgoročno omogoča izvajanje proračuna brez večjega zadolževanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
uravnotéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnotežiti skodelici tehtnice;
ko se je presedel, se je čoln uravnotežil
♦ navt. uravnotežiti ladjo razmestiti tovor, gorivo, zaloge na ladji tako, da je stabilna2. spraviti v stanje, v katerem soa) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnotežiti vojaške sile v svetu b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnotežiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnotežiti kompozicijo // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovesiti: doživetje ga je duševno spet uravnotežilo; čustveno se uravnotežiti 3. teh. namestiti, izoblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnotežiti kolesa avtomobila;
uravnotežiti krila letala;
uravnotežiti motor, stroj / dinamično, statično uravnotežiti uravnotéžen -a -o:
pameten, uravnotežen človek; izdatki so uravnoteženi z dohodki; prisl.: gospodarstvo se razvija uravnoteženo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
varovánje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
varovánje s pôlbíčevim vôzlom -a -- -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
varovánje z vpónko -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
varováti s pôlbíčevim vôzlom -újem -- -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
varováti z vpónko -újem -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vibránten pridevnik1. ki je poln živahnega dogajanja, življenja, energije 1.1 ki je živahen, odziven, poln energije
2. ki deluje, učinkuje živahno, polno, bogato
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. vibrant, frc. vibrant, it. vibrante iz lat. vibrans ‛tresoč’, iz vibrāre ‛tresti’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vijúganje -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.