diplomát -a m (ȃ) - 1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih: na sejo so povabili vse akreditirane diplomate; diplomat pri Organizaciji združenih narodov; delo naših diplomatov / ministrski predsednik je dober diplomat
- 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: izkazalo se je, da ni samo dober trgovec, ampak tudi odličen diplomat / pog. toliko je že diplomata, da tega ne bo storil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
diplomátka -e ž (ȃ) ženska oblika od diplomat: akreditirana diplomatka / ta ženska je vražja diplomatka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kariêrni -a -o [karijerni] prid. (ȇ) ki je v zvezi s kariero: karierni diplomat poklicni diplomat; karierni razred razred poimenovanj nazivov za javne uslužbence; karierna pot; Uveljavitev novega sistema plač in kariernega sistema je priložnost za novo ovrednotenje dela policista E (↑)kariêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spréten -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) - 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi
- 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator
sprétno prisl.: spretno delati, govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ugrabíti in ugrábiti -im, in ugrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) - 1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta: ugrabil ga je zakrinkan moški; ugrabiti otroka, žensko; ugrabili so ga na cesti / ugrabiti (potniško) letalo z grožnjo prisiliti pilota, da spremeni smer letenja, mesto pristanka, zlasti iz političnih vzrokov
// zastar. vzeti komu prostost; prijeti: biriči so že ugrabili morilca - 2. s silo, z zvijačo vzeti kaj: jastreb je ugrabil piščanca; lisica je ugrabila kokoš
// ekspr. vzeti kaj sploh: znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more ugrabiti / to mu je ugrabilo notranji mir / vprašanje mu je ugrabilo veliko noči povzročilo, da ni spal - 3. zastar. zgrabiti, ujeti: gospodinja je ugrabila raco in ji pristrigla perut
● ekspr. nenadoma ga je ugrabila smrt je umrl
ugrábljen -a -o: diplomat je bil ugrabljen; ugrabljena ovca; ugrabljeno letalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
virtuózen -zna -o prid. (ọ̑) ki do popolnosti obvladuje tehniko kake umetnosti, navadno glasbene: virtuozen pianist, umetnik / virtuozni gibi; virtuozna roka // ekspr. ki v zelo visoki stopnji obvladuje tehniko, formalno stran česa sploh: virtuozen smučar / virtuozen diplomat / virtuozen poznavalec jezika zelo dober // ki kaže tako obvladovanje: virtuozna igra / virtuozna skladba / ekspr. virtuozno znanjevirtuózno prisl.: virtuozno igrati; virtuozno oblikovana melodija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vznemírjenost -i ž (ȋ) stanje vznemirjenega človeka: obide, prevzame ga vznemirjenost;
čutiti, prikriti vznemirjenost / publ. diplomat je izrazil vznemirjenost zaradi incidenta / čustvena, idejna vznemirjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.