dirigènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent
2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca
taktírka -e ž (ȋ)
dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka
● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom
dušíti -ím nedov. (ī í) 1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši;
jok jo je dušil;
močno razburjenje jo je kar dušilo;
brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je;
v grlu me duši;
pren. malomeščanske razmere nas dušijo;
samota ga duši // moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah 2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje;
birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj;
dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke 3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo;
pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih;
dušila je solze v očeh in si grizla nohte 4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede;
stenske obloge so dušile glasove televizorja;
mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
♦ rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino5. gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno;
gasilci dušijo požar 6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo dušíti se
s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
dušèč -éča -e:
zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
dušèn -êna -o:
zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
♦ fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
fenomenálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin;
doživel je fenomenalen uspeh;
fenomenalno odkritje // nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent 2. knjiž. pojaven: fenomenalni svet
izkúšen tudi skúšen -a -o prid., izkúšenejši tudi skúšenejši (ȗ) ki ima izkušnje: starejši ljudje so izkušeni / izkušen učitelj, zdravnik; drugi tekmovalci so bili bolj izkušeni kot naši / napako opazijo samo izkušene oči
● publ. predstavo je vodil z izkušeno roko naš znani dirigent je izkušeno vodilizkúšeno tudi skúšeno prisl.:
izkušeno svetovati, voditi
mójster -tra m (ọ́) 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster;
zdravnik je sčasoma postal mojster;
v plesu si je želel pokazati se mojstra;
ta čevljar velja za mojstra;
je mojster za sestavljanje dopisov;
mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju;
iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren // naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus 2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji;
dati naročilo mojstru;
odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; glasb. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
naštudírati -am dov. (ȋ) 1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru: naštudirati igro pod vodstvom priznanega režiserja;
naštudirati ljudske plese, skladbe za mladino;
igralec je svojo vlogo dobro naštudiral / glasb. žarg. zbor je naštudiral mlad dirigent pripravil za nastop2. naučiti se: naštudirati lekcijo;
še dosti moram naštudirati naštudíran -a -o:
naštudirana igra, opera
nèkrónan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar
● ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent
odtének -nka m (ẹ̑) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke;
barva je spremenila odtenek;
rožnati odtenki;
odtenek rumene barve;
modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih;
rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek / ekspr. letos so moderni svetli odtenki svetle barve; stene v temnih odtenkih temnih barvah2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste: zvočni odtenki;
odtenek glasu;
odtenki svetlobe;
vonj ima več odtenkov / med lepim in grdim je veliko odtenkov 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: strogosti je bil primešan odtenek žalosti;
gledati koga z odtenkom spoštovanja;
odtenek nejevolje, ravnodušnosti, užaljenosti v glasu 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava: obvladati vse odtenke jezika;
beseda je dobila nov pomenski, stilni odtenek / politični odtenki v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: v prevodu so se ohranili tudi vsi odtenki izvirnika; v drugem delu vaje se je dirigent posvetil odtenkom; njegova zadnja zgodba ima neke nove odtenke 5. ekspr. vrsta, sorta: tam se zbirajo begunci vseh odtenkov 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za odtenek izraža zelo majhno stopnjo: za odtenek manj bel;
niti za odtenek ni boljši / biti za odtenek za drugimi sošolci // v zvezi do odtenka izraža zelo veliko stopnjo: otrok jo razume do odtenka natančno / gnati stvar do zadnjega odtenka; rahločutna do skrajnih odtenkov
● to je dalo dogodku skrivnosten odtenek prizvok
óperen -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
● knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev;
zadevo je prenapel prenapéti se ekspr.
preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti
● ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven
prenapét -a -o
1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje
2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke
// ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov
♦ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga
púlt -a m (ȗ)
1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult
// navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult
2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult
● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bo
♦ glasb. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
razhájati se -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja;
po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali;
hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata;
žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo;
pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala;
življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih
● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni
♦ biol. razvijati se v različne smerirazhajajóč se -a -e:
razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje
spektakuláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice;
spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednihspektakulárno prisl.:
dirigent je spektakularno odstopil
umétnik -a m (ẹ̑)
1. kdor ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti: postati umetnik; slaven, velik umetnik; glasbeniki, pisatelji, slikarji in drugi umetniki / besedni umetnik pisatelj, pesnik; dober govornik; filmski, likovni umetnik; ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; poklicni umetnik; poustvarjalni umetnik; ekspr. umetnik taktirke dirigent / portretiral ga je znani umetnik slikar, likovni umetnik / ekspr. v fantu je nekaj umetnika umetniških sposobnosti, lastnosti
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor zna kaj zelo lepo, spretno narediti: cirkuški, steklarski umetnik; ta nogometaš je pravi umetnik z žogo / biti velik umetnik v izmišljevanju; umetnik življenja
vódstvo -a s (ọ̑)
1. glagolnik od voditi: vsako popoldne je vodstvo po razstavi; poskrbeti za vodstvo; strokovno vodstvo / prevzeti vodstvo izleta, pohoda / duhovno vodstvo; vodstvo mladih / vodstvo poslovnih knjig
● publ. domačini so prevzeli vodstvo, prešli v vodstvo dosegli prednost v igri; publ. orkester igra pod vodstvom znanega dirigenta dirigira mu znan dirigent; publ. delo so opravili pod vodstvom mentorja pri delu jih je vodil mentor
2. oseba ali skupina oseb, ki kaj vodi: vodstvo se je že sestalo; imenovati, izvoliti vodstvo; imeti dobro, slabo vodstvo / novo vodstvo društva / državno vodstvo / vodstvo podjetja, šole, tovarne
vstòp vstópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od vstopiti: zagotoviti potnikom varen vstop in izstop; vstop posadke v letalo / prepovedal ji je vstop v hišo; ob vstopu je pozdravil / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan / vstop žile, živca v organ / vstop v društvo, nogometno reprezentanco / otrokov vstop v šolo; izpit je pogoj za vstop v višji letnik / dirigent je pevcu dal znak za vstop; vstopi glasbil / vstop mladih v književnost / vstop v novo desetletje / publ. hitri vstop gasilcev v akcijo je preprečil škodo
// dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: imeti vstop v vse lokale; odkar so se sprli, nima vstopa v njihovo hišo; otroci imajo prost vstop otrokom ni treba plačati vstopnine
2. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: najti vstop v sotesko / vstop je pri sprednjih vratih
♦ alp. vstop v steno mesto, kjer se začne plezalni vzpon; navt. ladje čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
zbôrovski tudi zbórovski -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na (pevski) zbor: rad posluša zborovsko petje / zborovska pesem, skladba; znan zborovski skladatelj; zborovski dirigent zborovodja / določiti zborovsko zasedbo / zborovska literatura tiskane skladbe za zbor
basíst -a m (ȋ)
kdor poje bas: basist poje samospeve; dirigent je razpostavil basiste in tenoriste
// kdor igra (na) bas: orkester išče basista
dirigírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru;
koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami 2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo;
dirigirati proizvodnjo;
administrativno dirigirati organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremilidirigíran -a -o:
dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo
♦ voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
gostujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́)
ki javno nastopa, krajši čas deluje zunaj kraja stalnega udejstvovanja: gostujoči dirigent, trener; gostujoče moštvo; k razvoju razstavnega koncepta so kot gostujočega kuratorja povabili inovativnega oblikovalca / gostujoči profesor visokošolski profesor, ki določeno časovno obdobje, navadno en semester, predava na nematični visokošolski ustanovi
intonírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. glasb. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral;
pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral
● knjiž. intonirati klavir uglasiti; knjiž. zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti2. knjiž. poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o:
intonirani akord; elegično intonirana pesem
♦ jezikosl. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki
ovácija -e ž (á)
nav. mn. z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje: dirigent je bil deležen velikih ovacij; predlog je bil sprejet z ovacijami / govorniku so priredili dolgotrajne ovacije
preforsírati -am dov. (ȋ)
pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas
reproducírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s fotografsko-tiskarskim postopkom delati posnetek slike, besedila: reproducirati fotografijo;
slikar ni dovolil reproducirati svojih slik;
reproducirati stare tiske / reproducirati sliko na znamki, v knjigi 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: reproducirati televizijsko sliko z magnetoskopskega traku;
reproducirati glasbo s plošč / telefon slabo reproducira glas 3. ustvarjati kaj táko, kot že obstaja v stvarnosti: v laboratoriju so reproducirali razmere v vesolju 4. umetniško podajati: dirigent je skladbo prepričljivo reproduciral 5. knjiž. opisovati, ponavljati: v poročilu je reproduciral potek dogodka;
priča ni mogla natančno reproducirati tega, kar je videla / njegovo izjavo so slabo reproducirali
● skušal je reproducirati, kar se je naučil obnoviti, povedatireproducírati se knjiž.
razmnoževati se: biti sposoben reproducirati se
reproducíran -a -o:
dobro reproduciran dogodek; reproducirana glasba; ta slika je bila že večkrat reproducirana
trobílec -lca [trobilca in trobiu̯ca] m (ȋ)
kdor igra na trobilo: dirigent je na novo razmestil trobilce v orkestru; trobilci in pihalci / trobilec na rog