disertácija tudi dizertácija -e ž (á)
znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija
♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo
inavgurálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. začeten, nastopen: predsednikov inavguralni govor / inavguralno predavanje univerzitetnega profesorja / inavguralna disertacija disertacija
téza1 -e ž (ẹ̑) 1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo;
podpreti tezo s tehtnimi argumenti;
v razpravi je svoje teze logično razvil;
zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju;
pravilnost, nesprejemljivost kake teze;
teza o avtohtonosti naroda;
teza in antiteza / knjiž. to je moja teza o tem, morda se motim mnenje2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo: razbrati osnovno tezo pesnitve;
vodilna teza literarnega dela 3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče: glavne teze plana / komisija je pripravila teze za spremembo statuta predloge// na kratko izraženo stališče: najpomembnejše teze politikovega govora; osnovne teze referata 4. knjiž. (doktorska) disertacija: pisati tezo o Cankarju / doktorska teza
♦ filoz. teza po Heglu trditev, ki ji nasprotuje druga, protislovna trditev; Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. teza kratki ali nepoudarjeni zlog v verzu, stopici
dizertacija ipd. gl. disertacija ipd.