do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dó -ja tudi dó -- m, prva oblika z -em (ọ̑; ọ̑) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dôba -e ž (ó) delovna ~; deževna ~; ~ napredka; v ~i desetih let v času; v ~i pubertete v puberteti; poud. življenjska ~ strojev |doba delovanja|
do tístih dôb čas. prisl. zv. (ȋ ȏ) star. do takrat, do tedaj: ~ ~ ~ še ni mislil na to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~
zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasu
gôli -a -o (ó) rastl. ~ cvet
gôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|
do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~
na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižen
gôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sìt síta -o; bolj ~ (ȉ ȋ í) ~ človek; poud. ~a polja |polna pridelkov|; poud. sit koga/česa biti ~ zime |naveličan|; biti ~ (belega) kruha |objesten, predrzen zaradi izobilja|
síti -ega m, člov. (í) verjeti ~emu
do sítega mer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se najesti; poud. ~ ~ se nagledati |zelo, močno|
sítost -i ž, pojm. (í) občutek ~i; jesti do ~i; neobč. ~ barv nasičenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krváv -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nož; poud.: ~ pretep |zelo hud|; ~a krivica |zelo huda|
krvávi -a -o (ȃ) rastl. ~ mlečnik; ~a klobasa
do krvávega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ pretepsti |zelo|
krvávost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

do málega presoj. člen. zv. (ȃ) skoraj: ~ ~ vsi so prišli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dó.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ọ́) star. dójdem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dô.. varianta predp. do.. po umiku naglasa (ó) star. dôšel -šla -o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dò.. predp. obr. (ȍ) |dodatno| dòdiplómski; dòzavarováti, dòkapitalizírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

štíriindvájseti -a -o vrstil. štev. (ȋá) ~a črka abecede; delati do ~e ure |do 24. ure; do 24h; do 24.00|
štíriindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (íá) delati do ~e |do 24. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|
devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dváindvájset -ih glav. štev. (ȃȃ) razred z ~imi učenci; Ura je ~
dváindvájset -ih m, ž, s mn. (ȃȃ) delati do ~ih |do 22. ure; do 22h; do 22.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvaindvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ênaindvájset2 -ih glav. štev. (é/ȇȃ) razred z ~imi učenci; igr. |hazardna igra|
ênaindvájset -ih m, ž, s mn. (é/ȇȃ) prakt.sp. fant pri ~ih pri enaindvajsetih letih; delati do ~ih |do 21. ure; do 21h; do 21.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tríindvájset -ih glav. štev. (ȋȃ) razred s ~imi učenci; Ura je ~
tríindvájset -ih m, ž, s mn. (ȋȃ) delati do ~ih |do 23. ure; do 23h; do 23.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri triindvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

léto1 -a s (ẹ́)
1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta ‹80.› ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik; poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom
2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti; Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti; razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|
3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prejésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. prejésta; 2. os. mn. prejéste, 3. os. mn. prejedó tudi prejêjo, nam. prejést/prejèst, prejéden -a; prejédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Molji so prejedli blago; poud. ~ večino dneva |preživeti v uživanju hrane|
prejésti se -jém se (ẹ́) skozi kaj Ličinke so se prejedle skozi lubje; poud. prejesti se do česa Gostje so se prejedli do sladice |v uživanju hrane prišli do sladice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prigrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) ~ skozi sneg do vrat
prigrêbsti se -grêbem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se, pririniti se|; poud. prigrebsti se do česa z zvijačo ~ ~ ~ boljšega položaja |priti do|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

víd -a m, pojm. (ȋ) imeti dober ~; jezikosl. glagolski ~; star. do ~a, za ~a priti do dneva, do svita

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zadržáti -ím dov. zadržánje; drugo gl. držati (á í) koga/kaj ~ bolnika, da ne omahne; ~ ranjenca v bolnišnici; pravn. ~ postopek; publ. ~ privilegije → obdržati, ohraniti; komaj ~ smeh
zadržáti se -ím se (á í) ~ ~ pri sosedovih; ~ ~ v službi; zadržati se do koga/česa spoštljivo se zadržati do sodelavcev; ●zadržati se proti komu spoštljivo se zadržati proti nadrejenim do nadrejenih; publ. zadržati se ob čem ~ ~ ~ novem problemu ga temeljiteje obravnavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezbrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; redk. ~ otrok brezskrben; biti ~; brezbrižen do koga/česa ~ ~ drugih; ●brezbrižen nasproti komu/čemu ~ ~ lačnim do lačnih; brezbrižen za koga/kaj ~ ~ okolico
brezbrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čŕka -e ž (ŕ) pisane ~e; od prve do zadnje ~e |od začetka do konca|; razumeti po ~i |dobesedno|; poud.: biti do ~e tako |popolnoma, čisto|; slepo se držati ~e zakona |zakona|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dnò -à s, dv. -ì -òv/-ôv/dán -ôma -ì -ìh/-éh -ôma; mn. dnà -òv/-ôv/dán dnòm -à -ìh/-éh -í (ȍ ȁ) morsko ~; ~ jame, soda; knj. pog. iti na ~ potopiti se; poud.: ~ družbe |najrevnejši sloj|; dojeti do ~a |popolnoma|; iz ~a srca biti hvaležen |zelo|; izpiti kozarec do ~a |do konca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dognáti -žênem dov. dognánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ resnico; dognati kaj do česa neobč. ~ prevod do popolnosti izoblikovati; star. ~ kupčijo do konca izvesti, narediti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dotehmál [-u̯] kaz. čas. prisl. (ȃ) star. do takrat, do zdaj: Slovo je bilo težko, ker ~ še ni šel od doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povzpéti se -pnèm se dov. povzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) ~ ~ na goro, v breg; publ.: Število žrtev se je povzpelo na dvesto je narastlo, se je povečalo; Tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel drugo mesto; poud. povzpeti se do česa ~ ~ ~ oblasti |priti do oblasti, doseči oblast|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pripeháti -ám [pə] dov. pripehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj ~ ujetnika do vrat
pripeháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ do izhoda; poud. pripehati se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

privêsti -vêdem dov. privedênje; drugo gl. vêsti (é) koga/kaj ~ obtoženca; neobč. ~ domov prijatelja pripeljati; privesti koga/kaj do česa ~ delavko do obupa; ~ zadevo do absurda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prodréti -drèm dov. -ì -íte; prodŕl -a, -èt/-ét; prodŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) ~ do dna jame; šport. ~ do gola; ~ na površje; ~ v les; poud. prodreti do koga/česa ~ ~ bistva zadeve |spoznati bistvo|; prodreti v koga/kaj Konica noža ni prodrla v les; poud. ~ ~ zakone življenja |spoznati zakone|; poud. prodreti z/s čim ~ z novim načrtom |uveljaviti se, uspeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaúpen -pna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ ú; ȗ) ~ prijatelj; pravn. strogo ~i podatki; Stiki med njimi so ~i; neobč. zaupen do koga/česa preveč ~ ~ neznanca zaupljiv; star. zaupen komu/čemu ~ tujcu zaupljiv do tujca
zaúpnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) ~ listine; števn. pripovedovati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brežína -e ž (í) priveslati do ~e do brega; grad. utrjevati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

člének -nka m (ẹ̑) ~i na prstih; pokr. gaziti blato do ~ov do gležnjev; poud. ~ v verigi dogodkov |eden od dogodkov|; jezikosl. vprašalni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

díh -a m (ȋ) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dopomôči -mórem dov. dopomógel dopomôgla (ó ọ́) redk. pomagati, pripomoči: komu do česa ~ delavcu do pravice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dorásti1 -rástem dov., nam. doràst; drugo gl. rasti1 (á) zgodaj ~; dorasti koga ~ sošolce; dorasti do česa Drevo je doraslo do strehe; dorasti v koga/kaj ~ ~ moža; dorasti za kaj ~ ~ delo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) neobč. pripeljati, privesti: koga ~ prijatelja na dom; dovesti komu koga/kaj ~ ponesrečencu zdravnika; dovesti do česa Kaj je dovedlo do tega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dozídati tudi dozidáti -am dov. drugo gl. zidati (í/á í) kaj ~ cerkev; ~ še eno nadstropje; dozidati kaj do česa ~ hišo do slemena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dozoréti -ím dov. dozorênje in dozorétje; drugo gl. zoreti (ẹ́ í) Sadje ~i; neobč. dozoreti do česa Stvar je dozorela do vrhunca; dozoreti v koga/kaj ~ ~ moža

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|
dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

finésa -e ž, pojm. (ẹ̑) gibati se z veliko ~o; števn. stilne ~e dognanosti; poud. izdelati kaj do zadnje ~e |do popolnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

júgovič -a m z -em člov. (ȗ) slabš. strpnost do ~ev |do južnjakov|
júgovičev -a -o (ȗ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kôpno1 -a tudi kópno -a s (ó; ȏ; ọ̑) redk. pripluti do ~a do kopnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nadáljnji -a -e (ȃ) ~ študij
nadáljnje -ega s, pojm. (ȃ) ~ je nebistveno; brez ~ega obsoditi umor brez pomisleka; To je brez ~ega pravilno zanesljivo, gotovo; Cesta bo do ~ega zaprta do preklica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~
nági -ega m, člov. (á) ~i v kampu
nága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|
nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|
nágost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nekàko in nekáko tudi nekakó, pokr. nékako nedol. prisl. zaim. (ȁ; ȃ; ọ́/ọ̑; ẹ́/ẹ̑) nač. Spor bomo ~ izgladili; ~ smo se vendar rešili iz težav; ~ sram ga je bilo; ~ plah; Tako ~ se je zgodilo količ., poud.: Do postaje je ~ pol ure |približno|; Svoje težave še ~ prenaša |do neke mere|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s starši
obzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

odnòs -ôsa m (ȍ ó) družbeni ~i; prijateljski ~ v družini; ~ protislovnosti; človekov ~ do narave; otrok v ~u do staršev; biti v sorodstvenem ~u v sorodstvu; gosp. blagovno-denarni ~i; mat. ~ med množicama; publ.: navezati ~e z drugim podjetjem stike; oceniti učenca v ~u do drugega v primerjavi z drugim; ~ sil v svetu razmerje; publ. služba za ~e z javnostmi za stike z javnostjo; gospodarske panoge v ~u na zunanji trg glede na; razširiti gospodarske ~e sodelovanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor
ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholika
opredelíti se -ím se (í/ȋ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

opredeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opredeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ narod; ~ svoj odnos do česa; ~ pravice in dolžnosti
opredeljeváti se -újem se (á ȗ) do koga/česa ~ ~ ~ aktualnih problemov; opredeljevati se proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; opredeljevati se za koga/kaj ~ ~ ~ novosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pokrovíteljski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ odnos; poud. govoriti s ~im tonom; pokroviteljski do koga biti ~ ~ otrok
pokroviteljsko -ega s, pojm. (ȋ) čutiti nekaj ~ega do tovarišev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

postréžen -žna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljiv: ~ gostitelj; postrežen do koga biti ~ drug do drugega
postréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) star. ustrežljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pravíca -e ž (í) ~ sodelovati na zborovanju; Ima ~o živeti, do življenja, da živi; potegovati se za ~e; kaznovati koga po ~i; poud.: po ~i sumiti koga |utemeljeno|; Po ~i povedano, vsega sem že sit |odkrito|; nevtr. avtorske ~e; dedna ~; ustavne ~e; ~e otrok; ~ pritožbe, do pritožbe; publ. ~ na pritožbo; ~ do izbire; ~ iz delovnega razmerja; ~e in dolžnosti; poud. ~ ga je zasačila pri vlomu |oblast, sodišče|; vznes. hiša ~e sodišče; star. dokument, listina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prebíti1 -bíjem dov., nam. prebít/prebìt; prebítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ led; ~ sovražnikov obroč; neobč. prebiti koga ~ nasprotnika natepsti, pretepsti
prebíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ do ponesrečenca; ~ ~ skozi goščavo; poud. prebiti se do česa ~ ~ ~ znanstvenega naslova |doseči ga z velikim prizadevanjem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prihajáč -a m s -em člov. (á) poud. |kdor prihaja|; slabš. nezaupanje do ~ev |do priseljencev, tujcev|
prihajáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
prihajáčev -a -o (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodniki
prijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prikopáti -kópljem tudi prikopáti -ám dov. prikopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) ~ do ceste
prikopáti se -kópljem se tudi prikopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ iz jame, izpod snega; poud. prikopati se do česa ~ ~ ~ denarja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

primúčiti se -im se dov. (ú ȗ) poud. z berglami se primučiti do vrat |s težavo, trudom priti|; poud. primučiti se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo, trudom ga pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pripeljáti -péljem tudi pripeljáti -ám dov. pripeljánje; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ potnike, tovor; pripeljati komu kaj ~ kupcu premog; knj. pog. ~ vsiljivcu klofuto dati; pripeljati do česa Žalitve so pripeljale do tožbe
pripeljáti se -péljem se tudi pripeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ z vlakom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pripráviti -im dov. priprávljen -a (á ȃ) koga/kaj za koga/kaj ~ mizo za kosilo; ~ nagrade za tekmovalce; ~ večerjo za otroke; ~ načrt; pripraviti koga/kaj do česa ~ krivca do priznanja; ~ otroka v zadrego spraviti; pripraviti koga/kaj na kaj ~ otroke na vstop v šolo; poud. pripraviti koga/kaj ob kaj ~ upnike ob denar |povzročiti, da nimajo več denarja|; pripraviti komu/čemu kaj ~ družini kosilo
pripráviti se -im se (á ȃ) k/h čemu težko se pripraviti k delu; pripraviti se na kaj ~ ~ ~ najhujše; pripraviti se za kaj ~ ~ ~ boj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti|
priríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prizanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; prizanesljiv do koga/česa biti ~ drug do drugega; prizanesljiv z/s kom/čim biti ~ s prestopnikom
prizanesljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

secesíja -e ž, pojm. (ȋ) dunajska ~ |umetnostna smer|; pravica dela države do ~e do odcepitve, ločitve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

secesionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) pravica dela države do ~a do odcepitve, ločitve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

simpatíja -e ž, pojm. (ȋ) čutiti, kazati ~o do sodelavca naklonjenost; kazati ~o do revolucije, za revolucijo naklonjenost, privrženost; narediti kaj iz ~e do trpečega iz sočutja, iz usmiljenja; sprejeti roman s ~o z navdušenjem, z odobravanjem; števn., člov., poud. najti si novo ~o |dekle|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spremeníti -ím dov. spremêni -íte; spreménil -íla, -ít/-ìt, spremenjèn -êna; spremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ navodilo; Bolezen ga je spremenila; spremeniti kaj v kaj ~ sladkor v alkohol
spremeníti se -ím se (í/ȋ í) Vreme se je spremenilo; spremeniti se do koga Do nas se je spremenil; knj. pog. spremeniti se proti komu Spremenil se je proti nam; spremeniti se v kaj Voda se ~i v paro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

šestnájsti -a -o vrstil. štev. (á) naročiti se ~ega maja ‹16.›; ~o stoletje |1501—1600|; Kliči po ~i uri |po 16. uri; po 16h; po 16.00|
šestnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 16. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tlà tál [tau̯ in tal] s mn. tlòm -- tléh tlémi/tlí (ȁ á)
1. majanje tal; segati do tal; odbiti se od tal; tiščati napadalca k ~om; gledati v ~; ležati na ~eh; stopiti na ~; Struga se zajeda v ~; sestava tal; peščena ~; ravninska ~
2. poud.: zapustiti domača ~ |domovino|; življenje na tujih ~eh |v tujini|; publ. gibanja na univerzitetnih ~eh na univerzi; poud.: do tal porušiti |popolnoma|; do tal se priklanjati |zelo|; ~ mu gorijo pod nogami |Je v veliki stiski, nevarnosti|; izgubiti ~ pod nogami |ne biti prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

trinájsti -a -o vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹13.›; oditi ob ~ uri |ob 13. uri; ob 13h; ob 13.00|; ~o stoletje |1201—1300|
trinájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 13. ure|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

upravičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upravičevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ svojo zahtevo; °~ otrokovo grdo vedenje opravičevati; publ. upravičevati koga do česa To vas ne ~uje do maščevanja |vam ne daje pravice maščevanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vêsti vêdem nedov. -i -íte, -óč; vêdel -dla in védel vêdla, star. vèl vêla, vèst/vêst, vedèn -êna; vedênje; (vèst/vêst) (é) neobč. koga/kaj ~ goste v sobo peljati; neobč. To ~e v zmedo vodi
vêsti se vêdem se (é) spodobno se vesti; vesti se do koga Tako se ne smeš vesti do nikogar; vesti se z/s kom grdo se vesti z učiteljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~
ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

človéčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) neobč. človeški: ~o ravnanje; človečen do koga biti ~ ~ nasprotnikov
človéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. človeškost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delavóljen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) neobč. voljen delati
delavóljnost -i ž, pojm. (ọ́) neobč. volja do dela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlakocépiti -im nedov. dlakocépljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) poud. Rad ~i |razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobojeváti -újem dov. dobojevánje; drugo gl. bojevati se (á ȗ) neobč. Dobojevali smo |končali boj|; neobč., z notranjim predmetom dobojevati kaj ~ poslednji boj
dobojeváti se -újem se (á ȗ) do česa ~ ~ ~ zmage

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doboríti se -ím se dov. dobóril se -íla se, nam. doborít se/doborìt se; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) dobojevati se: do česa ~ ~ ~ svobode; ~ ~ na položaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. doberó, nam. dobràt; dobránje; drugo gl. brati (á é) Učenec je dobral
dobráti se -bêrem se (á é) do česa ~ ~ ~ konca knjige

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dočísta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ umiti do čistega
2. mer. ~ izprazniti; ~ osiveti, uničiti popolnoma, čisto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doglédati -am dov.doglèj/doglêj doglêjte, star. doglédi -te; -an -ana; doglédanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ konec poti; neobč. ~ človeško neumnost doumeti, dojeti; dogledati do česa ~ ~ vrha

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dogoréti -ím dov. dogorênje; drugo gl. goreti (ẹ́ í) Sveča je dogorela; dogoreti do česa ~ ~ polovice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dogrêbsti -grêbem in dogrêbsti se -grêbem se dov.; drugo gl. grebsti (é) do česa ~ ~ kamna; sleng. ~ ~ premoženja pridobiti si ga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dojádrati -am dov. dojádranje (ȃ) do česa ~ ~ otoka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dojáhati -am tudi dojáhati -jášem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; dojáhanje (á; ȃ; á; ȃ) do česa ~ ~ vasi prijahati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dokléj in doklèj čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑; ȅ) do kdaj: ~ misliš ostati tu; Bomo videli, ~ se bodo upirali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dokopávati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dokopávanje (ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ bogastva |s trudom prihajati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domála presoj. člen. (ȃ) skoraj, do malega: ~ vse je uničeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domêhka in doméhka nač. prisl. (ȇ; ẹ̑) redk. skuhati kostanj ~ do mehkega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domôči se -mórem se dov. domógel se domôgla se (ó ọ́) neobč. do česa ~ ~ ~ oblasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dopétnik -a in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) poud. kožuh ~ |do pet segajoč kožuh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doplésati in doplesáti -pléšem dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ ples; doplesati do česa ~ ~ mize

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doprášati tudi doprašáti -am dov.; drugo gl. prašati (á/á á) pokr. kaj vse ~ in oditi povprašati, vprašati
doprášati se tudi doprašáti se -am se (á/á á) pokr. do česa ~ ~ ~ hiše dovprašati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dosihdôb čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj: ~ se še niso srečali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dosíta prisl. (ȋ) neobč.
1. nač. ~ se najesti do sitega
2. mer. ~ se nasmejati zelo, močno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doslêj in doslèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega sedanjosti (ȇ; ȅ) do zdaj: ~ se še ni vrnil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dosorêj čas. prisl. (ȇ) star. do zdaj: To mi ~ ni prišlo na um

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dostòp -ópa m (ȍ ọ́) urediti ~ do hiše; pojm. ovirati ~ v mesto; imeti prost ~ do morja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dosúha nač. prisl. (ȗ) neobč. do suhega: ~ obrisana posoda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dotehdôb kaz. čas. prisl. (ȏ) star. do zdaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dotipávati se -am se nedov. -ajóč se; dotipávanje (ȃ) do česa ~ ~ ~ izhoda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dotlêj in dotlèj kaz. čas. prisl. zaim. dosega nesedanjosti (ȇ; ȅ) do takrat: Vse ~ je bil živahen otrok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovprášati tudi dovprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) koga/kaj o kom/čem ~ vse o študiju povprašati, vprašati
dovprášati se tudi dovprašáti se (á/á ȃ) do česa ~ ~ ~ prave poti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovŕtati -am dov. (ŕ; ȓ) do česa ~ ~ nasprotne strani; poud. ~ ~ njegove skrivnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

éks velel. medm. (ẹ̑) neknj. pog. Pijmo, ~ do dna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

éksati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; éksanje (ẹ̑) neknj. pog. |izpiti do dna|: na kaj ~ ~ sinovo zdravje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

eksplodírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eksplodíranje (ȋ) Smodnik ~a; poud. ~ za prazen nič |zelo se razjeziti|; brezos., poud. Tudi na tem koncu sveta bo eksplodiralo |prišlo do spopada|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fêrplêj -a m s -em (ȇȇ) šport. |pravilni odnosi do soigralcev|; publ. ~ med političnimi strankami |pošteno ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

garancíja -e tudi garáncija -e ž, pojm. (ȋ; á) jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti ~o za najetje kredita; trg. ~ je potekla |upravičenost do brezplačnega popravila v določenem roku po nakupu|; knj. pog. Pralni stroj je še pod ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gnús -a m, pojm. (ȗ) z ~om pripovedovati o čem; gnus do koga/česa ~ ~ mrčesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

goličeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goličevánje; (-àt) (á ȗ) gozd. |sekati do golega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

golíčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; golíčenje (í ȋ) gozd. |sekati do golega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hlapčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hlapčevánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri različnih kmetih; slabš. hlapčevati komu ~ nadrejenim |biti pretirano uslužen do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hòd hóda tudi hód -a tudi hòd hôda m, z izrazom količine hodá pojm. (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó) star. hoja: imeti trd ~; do mesta je še dve uri ~á; strojn. mrtvi ~ mrtvi gib

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

humán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) |človekoljuben; človeški|: ~ človek; human do koga biti ~ ~ svojih nasprotnikov; human z/s kom biti ~ z ujetniki
humáni -a -o (ȃ) ~ virus
humánost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

indiferénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) narodno, politično ~ neopredeljen; ~a barva neizrazita, medla; indiferenten do koga/česa biti ~ ~ vsega dogajanja ravnodušen, nezavzet; indiferenten za koga/kaj z leti postati ~ ~ vse ravnodušen, nezavzet
indiferéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

indolénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) neobč.: ~ delavec malomaren, neprizadeven; indolenten do koga/česa biti ~ ~ vsega ravnodušen, brezbrižen
indoléntni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~e bezgavke neboleče bezgavke
indoléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

inkubácija -e ž, pojm. (á) |čas od okužbe do izbruha bolezni|: ~ je, traja deset dni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

inkvizícija -e ž (í) zgod. |cerkveno sodstvo od 12. do 18. stoletja|: ustanoviti ~o; pojm., slabš. sadistična okupatorska ~ |brezobzirno, nasilno ravnanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

iróničen -čna -o; bolj ~ (ọ́) posmehljiv: ~ nasmeh; biti preveč ~; ironičen do koga biti ~ ~ prijatelja
iróničnost -i ž, pojm. (ọ́) posmehljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izčívkati -am dov. izčívkanje (ȋ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj ~ skrivnost
izčívkati se -am se (ȋ) poud. |reči, povedati vse, do konca|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

judofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |odpor, sovraštvo do Judov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kavalírski -a -o; bolj ~ (í) ~o vedenje; kavalirski do koga biti ~ ~ žensk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

korékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ jezik pravilen, neoporečen; ~o razmerje spodobno, obzirno; star. ~a obleka ustrezna, primerna; korekten do koga biti ~ ~ prijateljice spodoben, obziren
koréktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kotizácija -e ž, pojm. (á) ~ vrednostnih papirjev; plačati ~o za članstvo |pravico do udeležbe na prireditvi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kraljevína Jugoslávija -e -e ž, zem. i. (í á) zgod. |Jugoslavija od 1918 do 1941|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

krivíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~a kazen; Takšno ravnanje je ~o; krivičen do koga/česa biti ~ ~ staršev
krivíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ksenofobíja -e ž, pojm. (ȋ) |sovraštvo do tujcev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kvietízem -zma [ije] m, pojm. (í) filoz. |mistično verski nazor, poudarjajoč pasiven odnos do življenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lepodúšen -šna -o; bolj ~ (ú ȗ ú) poud. ~ estet |s harmoničnim, a pasivnim odnosom do sveta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lézbijstvo -a s, pojm. (ẹ́) |spolna nagnjenost žensk do žensk|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ljubézen -zni ž, pojm. (ẹ̑) poročiti se iz ~i; ljubezen do koga/česa ~ ~ dekleta, otrok, poklica; ~ na prvi pogled; ~ med možem in ženo; telesna ~; poud. vroča ~ |strastna|; vznes. čas ~i pomlad; števn. goreča ~ |vrtna rastlina|; člov., poud. srečati nekdanjo ~ |dekle|; šalj. njegove številne ~i |ljubimke, ljubljenke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ljubeznív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ fant; biti zelo ~; ljubezniv do koga ~ ~ vseh; ljubezniv z/s kom biti ~ z bolnikom
ljubeznívost -i ž, pojm. (í) ~ gostitelja; števn. pripovedovati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lojálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ sodelavec |zvest|; ~ trgovski partner pošten, odkrit; lojalen do koga/česa biti ~ ~ države |izpolnjevati državljanske dolžnosti|; lojalen komu Vojska je ~a predsedniku vdana;
lojálni -a -o (ȃ) gosp. ~a konkurenca
lojálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máčehovski -a -o; bolj ~ (á) ~o razmerje; poud.: ~o ravnanje z otroki |slabo, neskrbno|; mačehovski do koga/česa ~ ~ kulture |nenaklonjen, neskrben|
po máčehovsko primer. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ ravnati z otroki |slabo, neskrbno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

malobrížen -žna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) star. ravnodušen: ~ človek; malobrižen do koga/česa ~ ~ dela; malobrižen za koga/kaj ~ ~ življenje okrog sebe
malobrížnost -i ž, pojm. (í; ȋ) star. ravnodušnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

malomáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ učenec; poud. malomaren do koga/česa ~ ~ otrok |ravnodušen, brezbrižen|
malomárnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

minimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimalizíranje (ȋ) kaj ~ porabo elektrike |zmanjšati jo do najmanjše stopnje|; poud. ~ težave |prikazovati jih dosti manjše, kakor so v resnici|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

minimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; minimizíranje (ȋ) kaj ~ stroške |zmanjšati jih do najmanjše stopnje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mláčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ čaj; poud.: ~a igra moštva |neprizadevna, nezavzeta|; ~a svetloba |neizrazita, medla|; ~o ploskanje |nenavdušeno|; mlačen do koga/česa biti ~ ~ žensk |ravnodušen|
mláčnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mŕzel -zla -o [-u̯]; bolj ~ (ȓ) ~ zrak; poud. ~ pogled |nenaklonjen|; ~a juha; poud. ~a slutnja |neprijetna, tesnobna|; poud. mrzel do koga ~ ~ znancev |neprijazen, sovražen|
mŕzli -a -o (ȓ) ~ stric
mŕzlo -ega s, pojm. (ȓ) spati v ~em; poud. nekaj ~ega v izrazu |neprijaznega|; snov. spiti kaj ~ega
mŕzlost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nadvódje -a s (ọ̑) pomor. ladji določiti ~ |črto, do katere se lahko potopi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nágnjenje -a s (á) do česa ~ ~ stroke; nagnjenje k/h čemu ~ k bolezni; duševno ~; števn. obvladati (svoja) slaba ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

napràm° nepravi predl. z daj. (ȁ) razmerje ~ podrejenim do podrejenih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; nasilen do koga/česa biti ~ ~ žensk
nasílni -a -o (ȋ) ~o dejanje
nasílnost -i ž, pojm. (ȋ) bati se koga zaradi njegove ~i; števn. upreti se ~im

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

našpíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) knj. pog., poud.: ~ človek |piker, zbadljiv|; biti ~ |nejevoljen, razdražljiv|; knj. pog., poud. našpičen proti komu |nerazpoložen, zbadljiv do koga|
našpíčenost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog., poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

natánčno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ raziskati podzemeljsko jamo; meriti čas do sekunde ~; precej ~ oceniti škodo; začeti ~ ob osmih; poud.: Dela potekajo ~ po načrtu |v skladu z načrtom|; ponoviti vse do pike ~ |prav vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

negativízem -zma m, pojm. (í) izobr. zavračati ~ |negativen odnos do vsega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|
nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèkorékten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~o dejanje nespodobno, neobzirno; ~a trditev nepravilna, oporečna; nekorekten do koga biti ~ ~ znanke nespodoben, neobziren
nèkoréktnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) ~ trditve; števn. dopustiti ~i nekorektna dejanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèljubeznív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ človek; neljubezniv do koga/česa biti ~ ~ kupcev; neljubezniv z/s kom/čim biti ~ s starši
nèljubeznívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèlojálen -lna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ državljan; nelojalen do koga/česa biti ~ ~ države, vladarja
nèlojálni -a -o (ȅȃ) ~a konkurenca nepoštena
nèlojálnost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèobjektíven -vna -o; bolj ~ (ȅȋ) (pristranski, nepravičen): ~a ocena; neobjektiven do koga biti ~ ~ učenca
nèobjektívnost -i ž, pojm. (ȅȋ) (pristranskost, nepravičnost)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèobzíren -rna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~ človek; neobziren do koga ~ ~ sodelavcev
nèobzírnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèosében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~ slog; neobč. zelo ~ človek nedostopen, hladen; neoseben do koga ~ ~ sodelavcev
nèosébni -a -o (ȅẹ̑) jezikosl. ~a glagolska oblika
nèosébno -ega s, pojm. (ȅẹ̑) usklajevanje osebnega in ~ega
nèosébnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèpopustljív -a -o; -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ vzgojitelj; nepopustljiv do koga/česa ~ ~ otrok
nèpopustljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèpozóren -rna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~ gledalec; neobč. ~o poslovanje malomarno; nepozoren do koga/česa biti ~ ~ staršev
nèpozórnost -i ž, pojm. (ȅọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèprijázen -zna -o; -ejši -a -e (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá; ȅá) ~ prodajalec; poud.: ~ kraj |neprijeten, pust|; ~ veter |mrzel|; ~e razmere |težavne|; neprijazen do koga ~ ~ soseda; neprijazen z/s kom ~ s kupci
nèprijáznost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|
nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèprizanesljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ nasprotnik; neprizanesljiv do koga/česa ~ ~ ljudi
nèprizanesljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèspoštovánje -a s, pojm. (ȅȃ) ~ staršev; publ. ~ dogovorov neizpolnjevanje; ~ pravic nepriznavanje, odrekanje; nespoštovanje do koga/česa ~ ~ pesnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nesrámen -mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensk
nesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~ega
nesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèstŕpen -pna -o (ȅŕ; ȅȓ) ~ ideolog; nestrpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nèstŕpnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ) rasna, verska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nètoleránten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) nèstŕpen: ~ politik; netoleranten do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
nètolerántnost -i ž, pojm. (ȅȃ) nèstŕpnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nètováriški -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~o ravnanje; netovariški do koga zelo ~ ~ sodelavcev
nètováriškost -i ž, pojm. (ȅȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèupravíčen -a -o (ȅȋ) ~ očitek, sum; neupravičen do česa ~ ~ dedovanja
nèupravíčeni -a -o (ȅȋ) pravn. ~ ribolov; ●~a ura neopravičena ura
nèupravíčenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèusmíljen -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ človek; poud.: ~a kritika |neprizanesljiva|; neusmiljen do koga/česa ~ ~ revežev
nèusmíljenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèuvidéven -vna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅé ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ vzgojitelj; neuvideven do koga ~ ~ podrejenih
nèuvidévnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèzaúpen -pna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅȗ; ȅú; ȅȗ) nezaupljiv: ~ človek; nezaupen do koga/česa postajati ~ ~ sosedov
nèzaúpnost -i ž, pojm. (ȅú; ȅȗ) nezaupljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèzaupljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ človek; nezaupljiv do koga/česa ~ ~ vseh
nèzaupljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletom
néžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske|
néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človeku
néžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

odkritosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; odkritosrčen do koga biti ~ ~ prijatelja; odkritosrčen proti komu biti ~ ~ staršem; odkritosrčen z/s kom biti ~ z znancem
odkritosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

odljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~o vedenje |neprijazno, nepriljudno|; poud. odljuden do koga biti ~ ~ sosedov |neprijazen, neljubezniv|; poud. odljuden z/s kom biti ~ z obiskovalci |neprijazen, neljubezniv|
odljúdnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

okrúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ morilec; poud. ~a zima |zelo huda|; okruten do koga/česa biti ~ ~ otrok
okrútnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev
osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika
osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak
osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

osóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; osoren do koga biti ~ ~ podrejenega
osórnost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

patènt -ênta m (ȅ é) |pravica do izkoriščanja novega izuma|: zaščititi izum s ~om; izdati ~ |listino|; prakt.sp. plesti ~ |rob (oblačila) v patentnem vzorcu|; zgod. nevoljniški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pázen -zna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. ~ poslušalec pazljiv; neobč. pazen do koga/česa biti ~ ~ drugih pozoren, uslužen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pedofílija -e ž, pojm. (ȋ) |spolno nagnjenje do otrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pêta -e tudi pêta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ̑) zasukati se na ~i; čevlji z nizko, visoko ~o; splesti nogavico do ~e; ~ pluga, kose; nizk. iztegniti ~e |umreti|; poud.: odmakniti, odnesti ~e |oditi, pobegniti|; biti trn v ~i komu |biti deležen odklonilnega odnosa|; poštenjak od pet do glave |zelo pošten|; biti komu za ~ami |zasledovati ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|; počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|; poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|; brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|
póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti; Spet sta se počila se sprla, se stepla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citre
poigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poigrávati -am nedov. -ajóč; poigrávanje (ȃ) na kaj ~ ~ klavir; poud. V očeh ji ~a jeza |se kaže|
poigrávati se -am se (ȃ) z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud.: Valovi se ~ajo z ladjo |jo premetavajo|; ~ se z moškimi |imeti neresen odnos do njih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

polítikum -a m (í) neobč. Učenje tujega jezika je ~ |odvisno do politike|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

polovíčar -ja m s -em člov. (ȋ) slabš. |človek, ki stvari ne izpelje do konca; površen človek|; star. polgruntar, polzemljak
polovíčarka -e ž, člov. (ȋ) slabš.
polovíčarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poslôven -vna -o; bolj ~ (ó; ȏ) ~o ravnanje; Njuno sodelovanje je samo ~o; publ. posloven do koga biti zelo ~ ~ sodelavcev uraden, zadržan
poslôvni -a -o (ó; ȏ) ~ uspeh
poslôvnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poštèn -êna -o; -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ človek; poud.: ~ kos mesa |precej velik, precejšen|; ~ prehlad |hud|; ~ sunek |močen|; ne najti nobene ~e trgovine |primerne|; nevtr. ostati ~; pošten do koga biti ~ ~ vseh
poštêni -ega m, člov. (é) pohvaliti ~ega
poštêno -ega s, pojm. (é) poud. ves dan ne jesti nič ~ega |izdatnega|
poštênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poštêno2 povdk. (é) ~ je, da prizna napako; Tako je prav in ~; pošteno do koga/česa To ni ~ ~ drugih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povečérje -a s (ẹ̑) voj. |čas od večerje do spanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poslušalec; pozoren do koga ~ ~ starejših; pozoren na kaj biti ~ ~ datum in kakovost izdelka
pozórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ gledalcev; biti središče, v središču ~i; števn. pritegniti koga z majhnimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prečrkováti -újem dvovid. prečrkovánje; drugo gl. črkovati (á ȗ) jezikosl. ~ iz cirilice v latinico; dov. prečrkovati kaj s težavo ~ pismo |prebrati od črke do črke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pregrísti -grízem dov., nam. pregrìst/pregríst; pregrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ vrv
pregrísti se -grízem se (í) skozi kaj Ličinka se ~e skozi ovoj; poud. ~ ~ ~ podatke |preučiti jih|; poud. pregristi se do česa ~ ~ ~ lastnega mnenja |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prekopáti -kópljem tudi prekopáti -ám dov. prekopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ gredo
prekopáti se -kópljem se tudi prekopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ pravilne razlage |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

premŕzel1 -zla -o [-u̯] (ȓ) ~ prostor; poud. premrzel do koga biti ~ ~ prijatelja |preveč neprijazen, sovražen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

preprášati tudi preprašáti -am dov. preprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) star. koga |temeljito izprašati|
preprášati se tudi preprašáti se -am se (á/á á) star. do česa ~ ~ ~ parka z vpraševanjem priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

preprijázen -zna -o (á; á ȃ á) ~ ogovor; poud. dober, ~ mož |zelo prijazen|; preprijazen do koga ~ ~ sosedov; preprijazen z/s kom ~ z učenci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

preprosíti -prósim dov.; drugo gl. prositi (í/ȋ ọ́) koga ~ očeta, da spremeni odločitev
preprosíti se -prósim se (í/ȋ ọ́) poud. do česa ~ ~ ~ zanimive knjige |dobiti jo z vztrajnimi prošnjami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

preríniti -em dov. prerínjen -a; prerínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ čoln skozi brzico
preríniti se -em se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ diplome |s težavo doseči diplomo|; ~ ~ skozi prehod, v prvo vrsto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

preríti -ríjem dov., nam. prerít/prerìt; prerítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Krt je preril vrt
preríti se -ríjem se (í ȋ) do česa ~ ~ ~ blagajne; poud. ~ ~ ~ dobre službe |doseči, dobiti jo|; ~ ~ skozi gnečo; poud. ~ ~ čez zimo |s težavo preživeti zimo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prestróg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; prestrog do koga/česa biti ~ ~ otrok; prestrog z/s kom ~ z učenci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

presuròv -ôva -o (ȍ ȏ ȏ) ~ človek; presurov do koga biti ~ ~ otrok; presurov z/s kom biti ~ s podrejenimi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prevíden2 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ voznik; publ. ~a politika ne zelo odločna; biti ~ pri delu; previden do koga/česa biti ~ ~ kake trditve; previden z/s kom/čim biti ~ z razstrelivom
prevídnost -i ž, pojm. (í) iz ~i še enkrat pogledati na cesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prevzéti -vzámem dov. prevzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ blago; ~ strokovno izrazje; Vino ga je prevzelo; poud. Dekle ga je prevzelo |začutil je ljubezensko naklonjenost do nje|; ~ posle; prevzeti komu/čemu koga/kaj ~ igralcu vzetek; ~ prijatelju plesalko
prevzéti se -vzámem se (ẹ́ á) ~ ~ zaradi hvale

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prezaupljív -a -o (í; ȋ í í) ~ človek; prezaupljiv do koga biti ~ ~ sodelavcev
prezaupljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prezír -a m, pojm. (ȋ) do koga/kaj čutiti ~ ~ izdajalcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pribarantáti -ám dov. pribarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog., poud. |s kupčevanjem priti do česa|: kaj ~ posestvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pribežalíšče -a s (í) imeti, najti ~; pojm., neobč. pravica ~a do azila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodo
priboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati; publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden; knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati; poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati; s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priljúden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~ kraj |prijeten, vabljiv|; biti ~; poud. priljuden do koga biti ~ ~ obiskovalcev |prijazen, ljubezniv|; poud. priljuden z/s kom biti ~ z vsemi |prijazen, ljubezniv|
priljúdnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pripásti2 -pásem dov., nam. pripàst; pripásenje; drugo gl. pasti2 (á) kaj ~ ovce do staje
pripásti se -pásem se (á) Krava se je pripasla do koruze

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priprávdati -am dov. -an -ana; priprávdanje (ȃ) star. |s tožbo priti do česa|: kaj ~ polovico posestva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priríbati -am dov. priríbanje (ȋ) šol. žarg. do koga/česa ~ ~ konca gimnazije priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priríti -ríjem dov., nam. prirít/prirìt; prirítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je priril do konca njive; poud. ~ do pomladi |prebiti, preživeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

priskútiti -im dov. -en -ena; priskútenje (ú ȗ) poud. komu kaj ~ gostu jed |vzbuditi velik odpor do jedi|
priskútiti se -im se (ú ȗ) poud. komu/čemu Vsem se je priskutil |postal neprijeten, zoprn|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

prislužíti in prislúžiti -im dov. prislúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) kaj težko ~ denar; poud. ~ medaljo |dobiti|
prislužíti se in prislúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. do česa ~ ~ ~ mesta delovodje |v službi priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pritíkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritíkanje (ȋ) kaj k/h čemu ~ orglice k ustom; pritikati komu/čemu kaj poud. ~ imenom vzdevke |(do)dajati|
pritíkati se -am se (ȋ) koga/česa ~ ~ razstavljenih predmetov dotikati se; pritikati se komu poud. ~ajo ~ ji čudne misli |pojavljajo se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pritípati -am in pritípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; pritípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) koga/kaj v temi ~ stikalo
pritípati se -am se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do koga/česa poud. ~ ~ ~ resnice |z razmišljanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pritôlči -tôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) poud. V hišo je pritolkel mož z leseno nogo |udarjajoč z nogo prišel|
pritôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. do česa ~ ~ ~ poklica |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

proti [poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško
2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni
3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni
4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji
5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti
6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira|
próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pulíti in púliti -im nedov. púli -te in -íte, -èč -éča; púlil -íla, púlit, púljen -a; púljenje; (púlit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ nitke iz blaga; puliti komu kaj ~ bolnikom zobe; poud. ~ staršem denar |z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do denarja|
pulíti se in púliti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; ~ ~ ~ prijatelja |zagovarjati ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

raglánski -a -o (ȃ) ~i rokavi |s poševnim šivom od vratnega izreza do podpazduhe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rahločúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~; rahločuten do koga biti ~ ~ bolnika; rahločuten z/s kom biti ~ z beguncem
rahločútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) pomanjkanje ~i; molčati iz ~i; z ~jo govoriti o težavah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ravnodúšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; ravnodušen do koga/česa biti ~ ~ znancev; poud. Ni ~ ~ nje |Ljubi jo|; ravnodušen za koga/kaj biti ~ ~ težave drugih
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rázan -a -o (á; ȃ) neobč. ~a žlica moke do roba polna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rázano nač. prisl. (á/ȃ) neobč. ~ poln lonec do roba poln

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razpoložèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) veselo ~i ljudje; poud. razpoložen do koga/česa biti prijateljsko ~ ~ soseda |mu naklonjen|; razpoložen za kaj biti ~ ~ delo; publ. biti protifašistično ~ usmerjen, naravnan
razpoložênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razumevajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ predstojnik; razumevajoč do koga biti ~ ~ otrok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rekórdno mer. prisl. (ọ̑) poud. ~ nizke temperature |najnižje do zdaj; zelo nizke|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

rezervíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. zadržan, nedostopen: ~ človek; rezerviran do koga/česa biti ~ ~ ljudi; rezerviran glede koga/česa biti ~ ~ izida volitev
rezervíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. zadržanost, nedostopnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sarkástičen -čna -o; bolj ~ (á) jedko posmehljiv: ~ človek; sarkastičen do koga biti ~ ~ prijateljev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

servílen -lna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) neobč. hlapčevski, klečeplazen: ~ človek; servilen do koga ~ ~ nadrejenih
servílnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. hlapčevstvo, klečeplaznost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

skrupulózen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) neobč. ~ človek pretirano strog do sebe; poud. ~ izvajalec del |pretirano skrben, natančen|; omilj. ne biti ~ pri kupčijah |biti brezobziren|
skrupulóznost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|
slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|
slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih
na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|
slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

smísel -sla [-u̯] m (ȋ) spremeniti ~ stavka; ožji in širši ~ besede; kretnje z različnim ~om; iskati ~ življenja; ~ za glasbo; Nima ~a oporekati; ne imeti ~a za probleme mladine |razumevanja|; poud.: pisatelj v najboljšem ~u besede |pravi, resnični pisatelj|; brez ~a se je prepirati |nekoristno|; publ. v nekem ~u se strinjati nekako, do določene mere; urad. ravnati v ~u dogovora po dogovoru, v skladu z dogovorom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sočútje -a s, pojm. (ȗ) ~ ga obhaja; ~ s trpečimi; sočutje do koga/česa ~ ~ bolnikov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sovrážen -žna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; poud. ~ oblak |grozeč, nevaren|; Njegovo vedenje je ~o; sovražen do koga/česa ~ ~ tujcev; sovražen komu/čemu novim idejam ~ človek; biti ~ tujcem
sovrážni -a -o (á; ȃ) zavrniti ~e sile
sovrážnost -i ž, pojm. (á; ȃ) kazati ~; števn., publ. ustaviti ~i (vojaške) operacije, (oborožene) spopade

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spoštljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pogled; poud. ~a vsota denarja |zelo velika|; omilj. biti v ~ih letih |star, starejši|; spoštljiv do koga/česa biti ~ ~ staršev
spoštljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

spreletéti -ím dov. spreletèn -êna; spreletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Kurja polt ga ~i; brezos. Spreletelo ga je do kosti
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

sredozímec -mca m s -em (ȋ) nardp. Nastopili so ~i |čas od 17. do 25. januarja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stróg -a -o; stróžji -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ učitelj; poud. ~ vegetarijanec |zelo dosleden, načelen|; neobč. ~a lepota pravilna, klasična; poud.: ~a obleka |preprosta, brez olepšav|; ~a tišina |popolna|; strog do koga biti ~ ~ drugih; strog z/s kom biti ~ z otroki
strógi -a -o (ọ̑) ver. ~ post
strogóst -i tudi strógost -i ž, pojm. (ọ̑; ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stŕpen -pna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ ȓ ŕ; ŕ) ~ človek; biti zelo ~; strpen do koga/česa ~ ~ drugače mislečih
stŕpnost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

stŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ oreh; poud.: imeti ~o srce |biti zelo žalosten|; biti duševno ~ |zelo žalosten, brez volje do življenja|
stŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

strupén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ plin; poud.: ~ človek |hudoben, zloben|; ~ mraz |hud, oster|; poud. strupen do koga biti ~ ~ sodelavca |hudoben, zloben|
strupéni -a -o (ẹ̑) ~ napoj
strupénost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Svéto rímsko cesárstvo -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ́ í ȃ) zgod. |nemška država do 1806|: v ~em ~em ~u
svetorimskocesárski -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

svínjski -a -o (í) ~ hlev; poud. imeti ~ dan |naporen, težek|; slabš. imeti ~e roke |umazane|; poud. imeti ~o srečo |zelo veliko, nepričakovano|; slabš. ~e šale |nespodobne, opolzke|;poud. ~a vročina |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; poud. svinjski do koga biti ~ ~ kolegov |hudoben, zloben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

štríhan -a -o (ȋ) pokr. do roba poln: ~ mernik pšenice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tankočúten -tna -o (ú; ȗ)
1. ~ bralec
2. neobč. rahločuten, obziren: ~ človek; tankočuten do koga/česa biti ~ ~ bolnikov
tankočútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

telétnica -e ž (ẹ̑) |krava od poroda do odstavitve teleta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ter [poudarjeno têr] vez.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

toleránten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek strpen; toleranten do koga/česa biti ~ ~ drugače mislečih strpen; toleranten za kaj biti ~ ~ kako zdravilo |ga prenašati|; toleranten proti čemu biti ~ ~ kakemu zdravilu |ga prenašati|
tolerántnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ubíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ubíjanje (í) koga/kaj ~ kače; ~ ljudi s strupi; poud.: Vročina ga ~a |mu jemlje življenjsko moč|; ~ komu veselje do dela |jemati|; poud. ubijati kaj z/s čim ~ dolgčas s klepetom |kratkočasiti se|; ~ si glavo s čim |veliko razmišljati o čem|
ubíjati se -am se (í) Padali so v prepade in se ubijali; poud. ~ ~ od jutra do noči |težko, naporno delati|; poud. ubijati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroke |težko, naporno delati|; poud. ubijati se z/s kom/čim ~ ~ z delom |težko, naporno delati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

upravíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ sum; upravičen do česa biti ~ ~ otroškega dodatka
upravíčenost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

uslúžen -žna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ natakar; biti ~; uslužen do koga/česa biti preveč ~ ~ nadrejenih
uslúžnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

usmíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ človek; usmiljen do koga/česa biti ~ ~ revežev; usmiljen z/s kom/čim biti ~ z reveži
usmíljeni -a -o (ȋ) neobč. ~ samarijan; ~e sestre |redovnice|
usmíljenost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

uvidéven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; neobč. ~ voditelj preudaren, pameten; biti zelo ~; uvideven do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; uvideven za koga/kaj ~ ~ napake drugih
uvidévnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

véčen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obstoj; poud.: ~i prepiri |pogostni, neprijetni|; ~a zvestoba |trajajoča do konca življenja|; nevtr.: ~o vesolje; Snov je ~a; publ. ~o mesto |Rim|; poud. To oblačilo je ~o |zelo dolgo uporabno|
véčni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ led; poud. ~ mladenič |moški mladostnega videza|; ver.: ~ ogenj pekel; ~o življenje
véčno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) iskanje ~ega v življenju
na véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ se skrivati |večno|
za véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ oditi v tujino |za zmeraj|
véčnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ vesolja; omilj. oditi v ~ |umreti|; poud. čakati celo ~ |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

večér -a m (ẹ̑) do ~a se vrniti; priti proti ~u, na ~, redk. na véčer; biti ob ~ih doma; poud. delati od (ranega) jutra do (poznega) ~a |ves dan|; literarni ~; ver. sveti ~; žarg. ~i v operi |večerne predstave|; poud. ~ življenja |starost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vékomaj2 mer. čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑) Tvar obstaja ~; Narava se ~ spreminja; Nihče ne živi ~; ver. biti na ~, za ~ pogubljen; poud.: Človek je živel od ~ |vedno|; ~ sta si ostala zvesta |za vedno|; biti komu dolžnik na ~, za ~ |do konca življenja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

velikodúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~; velikodušen do koga biti ~ ~ nasprotnika
velikodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vidík -a m (ȋ) obravnavati snov z različnih ~ov; ~ problema; publ. Na ~u so novi spopadi Kaže, da bo prišlo do novih spopadov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

víteški -a -o (ȋ) ~ meč; neobč.: ~o ravnanje kavalirsko; viteški do koga biti ~ ~ nasprotnika plemenit, velikodušen
víteškost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vrát -ú in vrát -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) oviti ~ s šalom; do ~u zabresti v vodo; imeti ogrlico okrog ~u; ~ steklenice; anat. ~ stegnenice; kuhar. suhi ~; poud. biti do ~u zadolžen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

vzvíšen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ prostor; biti preveč ~; vzvišen do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; vzvišen nad kom/čim biti ~ ~ preprostimi ljudmi
vzvíšenost -i ž, pojm. (ȋ) odgovoriti s prezirljivo ~jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zadržán -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~e barve neizrazite; službeno ~; zadržan do koga ~ ~ sodelavcev; zadržan v čem ~ ~ vedenju; Jutri ne pride, ker je ~
zadržáno -ega s, pojm. (á) V njem je nekaj ~ega
zadržánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zahtéven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ bralec, kupec; biti preveč ~; zahteven do koga/česa biti enako ~ ~ vseh
zahtévnost -i ž, pojm. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaključítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ del (do)končanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zalomíti -lómim dov. zalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ključ; ~ noht
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zasmrdéti -ím dov.; drugo gl. smrdeti (ẹ́ í) Iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti komu Hrana mu je zasmrdela; poud. Delo mu je zasmrdelo |Dobil, začutil je odpor do dela|; zasmrdeti po čem ~ ~ znoju; brezos. Zasmrdelo je po zažganem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaščítniški -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a vloga; zaščitniški do koga preveč ~ ~ otrok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zaupljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; ~ po naravi; zaupljiv do koga/česa ~ ~ znancev
zaupljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedov
zlôbnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

znoríti -ím dov. znóril -íla, nam. znorít/znorìt; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. koga/kaj Pijača človeka ~i |ga naredi nerazsodnega|; ~ žival |pripraviti jo do tega, da podivja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zvrtéti -ím dov. zvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ lončarsko glino; knj. pog. ~ film predvajati do konca; poud. Zna ~ vsakega moškega |podrediti svoji volji|
zvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Kolo se je zvrtelo; brezos. zvrteti se komu Zaradi višine se mu je zvrtelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

žaljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ izraz; žaljiv do koga/česa biti ~ ~ sodelavca
žaljívost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|
ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíčanje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ ujetnika; poud. ~ napake, razmere |močno grajati|
bíčati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ do krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blížnji -a -e (ȋ) ~ kraj
blížnji -ega m, člov. (ȋ) ljubezen do ~ega
blížnje -ega s, pojm. (ȋ) od ~ega k daljnemu
blížnjost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bruceváti -újem, °brucováti -újem nedov. -ujóč, -eváje, °-ováje; -àl -ála, -àt; brucevánje, °brucovánje; (-àt) (á ȗ; á ȗ) šol. žarg. ~ do jutra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cíncati -am nedov. -ajóč, -áje; cíncanje (ȋ) slabš.: Dolgo je cincal, preden se je odločil |omahoval, se obotavljal|; Celo uro sva cincala do doma |počasi hodila|; knj. pog. cincati koga ~ otroka zibati; knj. pog. cincati z/s čim Konj ~a z glavo maje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dáleč2 povdk. (á) Do žetve je še ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

devétdeset1 -- s (ẹ̑) šteti do ~; ~ deljeno s petnajst je šest ‹90 : 15 = 6›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

devetnájst1 -- s (á) Deset plus devet je ~ ‹10 + 9 = 19›; šteti do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dohòd -óda m (ȍ ọ́) zapreti ~ do šole

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dôlgo2 [u̯g] povdk. (ȏ) ~ je še do večera

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doplávati -am dov. (ȃ) ~ do brega, k bregu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dopláviti -im tudi doplavíti -ím dov. doplávil -a tudi doplávil -íla, nam. doplávit tudi doplavít/doplavìt; drugo gl. pláviti (á ȃ; ȃ; í/ȋ í) kaj ~ les do brega, k bregu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doplúti -plôvem in doplúti -plújem dov., nam. doplùt/doplút; drugo gl. pluti (ú ó; ú) ~ do brega; ~ v pristanišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dôsti4 povdk. (ó) Tonetu je bilo ~ do posestva; ~ ji je bilo spletk; Zdaj mi je pa ~ |Naveličan sem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doštéti -štêjem dov., nam. doštèt/doštét; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) ~ do sto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dovòz -ôza m, pojm. (ȍ ó) ~ peska; poškodba blaga med ~om; števn. urediti ~e do stavbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvájset1 -- s (ȃ) ~ deljeno s pet je štiri ‹20 : 5 = 4›; številke od ena do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dvésto1 -- s (ẹ̑) ~ deljeno s petdeset je štiri ‹200 : 50 = 4›; šteti do ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)
empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula
empíričnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

evrópstvo -a s, pojm. (ọ̑) pisateljev odnos do ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fašístičen -čna -o; bolj ~ (í) slabš. ~ odnos do sodelavcev |oblasten, poniževalen|
fašístični -a -o (í) ~ režim
fašístičnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fehtáriti -im nedov. fehtárjen -a; fehtárjenje (ȃ) neknj. pog. koga za kaj ~ očeta za denar prositi; neknj. pog. ~ od hiše do hiše beračiti, prosjačiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fermènt -ênta m, snov. (ȅ é) encim; poud. spoznati kaj do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gléženj -žnja m z -em (ẹ́) obleka do ~ev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grám -a m (ȃ) ~ zlata; poud. do ~a se ujemati |popolnoma, natančno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

greníti -ím nedov. grêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, grenjèn -êna; grenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj ~ učencu veselje do dela; greniti koga Očitki ga ~ijo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

grób -a -o tudi grób -a -ó; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑) ~ človek; poud. ~a napaka |zelo velika|
gróbi -a -o (ọ́; ọ̑) ~ omet
na gróbo nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ tkano platno
v gróbem nač. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ kaj izdelati
grobóst -i tudi gróbost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ tkanine; ~ do dekleta; števn. pozabiti vse njegove ~i |grobe besede, groba dejanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gròb grôba m, mest. ed. tudi gróbu, dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv tudi grôbi, mest. mn. tudi grobéh (ȍ ó) izkopati ~; položiti krsto v ~; nesti rože na ~; privzdig. biti zvest do ~a |vse življenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

gubíti -ím nedov. gúbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, gubljèn -êna; gubljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. izgubljati: koga/kaj ~ čas, veselje do dela
gubíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Cesta se ~i v daljavi se izgublja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

H1 H-ja tudi H -- [hə̀ hə̀ja in há hája tudi hə̀ in há] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: veliki ~; od ~ do M; začetnica ~; kvadrant ~ 4; prim. H-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hláče hláč ž mn. (á ȃ) nositi, obleči ~; ~ do kolen; smučarske ~; dolge, kratke ~; spodnje ~; iron. V tej hiši ona nosi ~e |odloča, ukazuje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hója1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ ga je utrudila; ~ po vrvi; peš ~; Do koče je dve uri hitre ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

humanístičen -čna -o (í) ~ odnos do delavcev human
humanístični -a -o (í) ~a izobrazba
humanístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

idiosinkrazíja -e [ijo] ž, pojm. (ȋ) zdrav. |prirojena preobčutljivost|: ~ za jagode, do jagod

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ignorántski -a -o; bolj ~ (á; ȃ) slabš.: ~ človek |neveden, omejen|; ~ odnos do problema |omalovažujoč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

imperialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) ~ odnos do drugih držav
imperialístični -a -o [ija] (í) ~a politika
imperialístičnost -i [ija] ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

indiferentízem -zma m, pojm. (í) politični ~ neopredeljenost; izražati popoln ~ do vsega ravnodušnost, nezavzetost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

inkluzíve nač. prisl. (ȋ) izobr. vključno, vštevši: Prijaviti se je treba do prvega septembra ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

inkluzívno nač. prisl. (ȋ) vključno, vštevši: Prošnjo je treba oddati do ~ 31. maja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izgáziti -im dov. -il -ila in -íla; izgážen -a; izgáženje (á ȃ) iz česa Komaj je izgazil iz močvirja; izgaziti kaj ~ sneg do hiše zgaziti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izkústveno nač. prisl. (ȗ) priti do česa ~; dokazati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izmúčiti -im dov. -en -ena; izmúčenje (ú ȗ) koga Kašelj bolnika ~i; poud. ~ ujetnike do smrti |popolnoma|
izmúčiti se -im se (ú ȗ) duševno se izmučiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izobrázba -e ž, pojm. (ȃ) glasbena, splošna ~; visoka ~; pravica do ~e; ~ se kaže v govorjenju izobraženost; ~ v mladosti izobraževanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izpelján -a -o; bolj ~ (á) do kraja ~ stil dognan, dovršen
izpeljáni -a -o (á) jezikosl. ~a beseda mat. ~a množica
izpeljánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izpríditi -im dov. izpríjen -a in izpríden -a; izpríjenje in izprídenje (í ȋ) poud. koga ~ mladino |pokvariti|
izpríditi se -im se (í ȋ) poud. V tujini se je do kraja izpridil |pokvaril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izrabíti in izrábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ čopič do držaja; ~ delavce; ~ priložnost
izrabíti se in izrábiti se -im se (í/ȋ/á á) Stroj se je že izrabil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izžarévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izžarévanje (ẹ́) kaj Peč ~a vročino; poud. Njen nastop ~a veselje do življenja |kaže, izraža|; publ. Radioaktivna snov ~a seva; zdrav. Bolečina ~a pod levo lopatico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jánuar -ja m z -em (ȃ) biti odsoten od petega do desetega ~a; temperature (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jàz1 jáza m (ȁ ȃ) odnos ~a do zunanjega sveta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jêdro -a s (é) mestno ~; atomsko ~, celično ~; ~ problema; ~ zrna; publ. idejno ~ revije; poud.: zdravo ~ naroda |nravstvena, nazorska načela|; spoznati kaj do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jesén -i ž, tož. ed. tudi na jésen (ẹ̑) zgraditi stavbo do ~i; vrniti se na ~; deževna ~; zgodnja ~; poud. ~ življenja |starost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

júlij -a m z -em (ú) dopust od desetega do dvajsetega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

júnij -a m z -em (ú) zasedanje od desetega do petnajstega ~a; odpotovati (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jútri čas. prisl. (ȗ) ~ bomo odpotovali; ~ ob desetih; ~ zjutraj; knj. pog. ~ takšna operacija ne bo več novost v prihodnosti
jútri -- m, pojm. (ȗ) poskrbeti za boljši ~; počakati do ~; od ~ naprej

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

jútro1 -a s (ú) megleno ~; zaspati proti ~u, redk. na ~o, pod ~o; slana ob ~ih; Drugo ~ se vrne |drugi dan zjutraj|; Dobro ~ |pozdrav|; pesn. ~ se budi; poud. delati od ~a do večera |ves dan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

K1 K-ja tudi K -- [kə̀ kə̀ja in ká kája tudi kə̀ in ká] m, prva oblika s -em (ə̏; ȃ; ə̏; ȃ) |ime črke|: od ~ do L; veliki ~; vitamin K; pisani K-ji; prim. K-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

káplja -e ž (á) deževne ~e; ~ olja; odmerjati zdravilo po ~ah, v ~ah; poud.: Imeli niso niti ~e vode |prav nič|; popiti do zadnje ~e |vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kljúč -a m s -em (ú) zakleniti s ~em; ~ od stanovanja; ~ za odpiranje konzerv; violinski ~; poud.: ~ za delitev dohodka |dogovorjeni način, merilo|; ~ do sreče, uspeha |sredstvo, način|; dati koga pod ~ |zapreti ga|; imeti vse pod ~em |zaklenjeno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

koléno -a s (ẹ́)
1. obvezati ranjeno ~; stopiti do kolen v vodo; poud.: dati otroka čez ~ |natepsti ga|; upogniti ~a pred kom |ukloniti, vdati se; podrediti se|; spraviti koga na ~a |pokoriti, premagati|; biti na ~ih |klečati; biti poražen|; prositi na ~ih |zelo|
2. ~ pri odtočni cevi; sorodstvo v tretjem ~u |rodu|; poud. ~ reke |ovinek, zavoj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kolonialíst -a [ija] m, člov. (ȋ) odpor domačinov do ~ov
kolonialístka -e [ija] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kolonialístičen -čna -o [ija]; bolj ~ (í) izrazito ~o razmerje do tuje države
kolonialístični -a -o [ija] (í) preprečiti ~ poseg; ~a politika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kómaj1 prisl. (ọ̑)
1. nač. ~ dohajati koga; ~ nositi breme
2. mer. segati ~ do pasu; star ~ deset let; ~ viden smehljaj
3. čas. Kam odhajaš, saj si ~ prišel |nedolgo tega|; Sneg je ~ skopnel, noči so še mrzle
kómaj -- m (ọ̑) Skoraj ni nikoli zajca ujel, ~ pa ga je

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

komólec -ôlca [u̯c] m s -em (ọ̑ ȏ)
1. poškodba ~a; prakt.sp. zašiti ~e rokave na komolcu; poud.: do ~a, ~ev zadolžen |zelo|; uporabljati ~e |brezobzirno se uveljavljati|
2. |nekdanja dolžinska mera|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

komunístičen -čna -o (í) poud. čisto ~ odnos do lastnine |nasproten zasebni lastnini|
komunístični -a -o (í) ~o gibanje
komunístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kràj1 krája m s -em (ȁ á) letoviški ~; storilca prijeti na ~u samem; poud. biti do ~a onemogel |popolnoma|; pešaj.: začeti pripovedovati od ~a od začetka; zaviti s čolnom h ~u k bregu; Na ~u se je vse dobro izteklo na koncu; poud. govoriti brez konca in ~a |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kričáti -ím nedov. kríči -íte, -èč -éča; kríčal -ála, kríčat, -án -ána; kričánje; (kríčat) (á í) na koga ~ ~ otroke; kričati nad kom Ne kriči nad menoj; poud.: ~ na vse grlo |zelo močno|; Krivica ~i do neba |zahteva poravnavo|; kričati po čem Vse v njem ~i ~ maščevanju |si želi maščevanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kvár -a m, pojm. (ȃ) Prišlo je do ~a živil kvarjenja; števn. ~ na daljnovodu okvara; star. poravnati ~ škodo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lastíti si -ím si nedov. lásti si -íte si, -èč si -éča si; -íl si -íla si; lastênje; (-ít si/-ìt si) (í/ȋ í) kaj ~ ~ pravico do odločanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ledén -a -o (ẹ̑) ~ klanec poledenel; poud.: ~e roke |zelo hladne, mrzle|; ~o razmerje do koga |zelo nenaklonjeno, zavračajoče|
ledéni -a -o (ẹ̑) geol. ~a doba; ~a sveča
ledénost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

leninístičen -čna -o (í) ~ odnos do vprašanja
leninístični -a -o (í) ~a teorija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

liberalístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~o stališče do vzgoje strpno, popustljivo
liberalístični -a -o (í) ~a miselnost
liberalístičnost -i ž, pojm. (í) strpnost, popustljivost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lobístičen -čna -o; bolj ~ (í) publ. preveč ~o razmerje do problema |temelječe na delovanju lobija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lôvstvo -a s, pojm. (ó; ȏ) veselje do ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

máj -a m z -em (á) opraviti delo do konca ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |praznik dela|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

málo5 povdk. (á) Dva milijona, to je bilo ~; ~ mu je bilo do zabave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

márec -rca m z -em (á) od prvega do petega ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mêja -e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno| urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mínimum -a m, pojm. (ȋ ȋ) |najmanjša količina, stopnja|: ~ znanja; skrčiti porabo do ~a, na ~; družb. eksistenčni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|
môkri -a -o (ó) urad. ~ žig
môkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~em
môkrost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

motríti -ím nedov. môtri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -èn -êna; motrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) pešaj. koga/kaj ~ človeka od glave do peta gledati, opazovati; kritično ~ problem presojati, obravnavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mózeg -zga m, snov. (ọ̑) kostni ~; poud. izčrpan do ~a |popolnoma|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mrák -a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mŕžnja -e ž, pojm. (ŕ; ȓ) neobč. sovraštvo, odpor: zbujati ~o do tujcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

múčen -čna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ molk; ~o opravilo; Stanje je zelo ~o
múčnost -i ž, pojm. (ú) ~ položaja; poud. do ~i ponavljati |zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

N1 N-ja tudi N N-a tudi N -- [nə̀ nə̀ja tudi èn êna tudi nə̀ in èn] m, prva oblika z -em [nə̀jem] (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: od ~ do P; veliki ~; pisani N-ji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nadróben -bna -o; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) ~ načrt podroben
nadróbni -a -o (ọ̑) neobč. ~a trgovina trgovina na drobno
nadróbnost -i ž (ọ̑) števn. pripovedovati ~i podrobnosti; poud. poznati stvar do, v ~i |zelo natančno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nalétati se -am se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se; -al se -ala se tudi -ála se (ẹ́) poud.: Otroci so se do sitega naletali |natekali|; ~ ~ po uradih |imeti veliko opravkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

napíjati -am nedov. -an -ana; napíjanje (í) komu ~ nevesti nazdravljati; ~ si na zdravje; napijati koga z/s čim V bolnišnici so ga napijali s čajem
napíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

naplésati se in naplesáti se -éšem se dov.; drugo gl. plesati (ẹ́/á ẹ́) česa ~ ~ polk; ~ ~ do onemoglosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

napôlnjen -a -o [u̯n] (ó) z/s čim s plinom ~ balon; do polovice ~a vreča
napôlnjenost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasmejáti se -smêjem se tudi nasmejáti se -ím se dov., nam. nasmejàt se tudi nasmêjat se; drugo gl. smejati se (á é; á í) ~ ~ v družbi; poud. ~ ~ do solz |zelo|; nasmejati se komu/čemu nasmehniti se, zasmejati se
nasmejáti -smêjem tudi nasmejáti -ím (á é; á í) publ. koga ~ gledalce, otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasnežíti -ím dov. nasnéžil -íla, nam. nasnežít/nasnežìt, nasnežèn -êna; nasnežênje; drugo gl. snežiti (í/ȋ í) kaj Snežni top mora ~ sneg; brezos. nasnežiti česa Čez noč je nasnežilo snega do kolen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

našáriti -im dov. našárjen -a; našárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj z/s čim ~ sobo z drobnarijami |postaviti vanjo veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. preveč ~ otroka |nalepotičiti, pisano obleči|
našáriti se -im se (á ȃ) redk., slabš. ~ ~ od nog do glave |nalepotičiti se, pisano se obleči|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

natelováditi se -im se dov. -en -ena (á ȃ) ~ ~ do onemoglosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

natočíti -tóčim dov. natóčenje; drugo gl. točiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vodo do roba; natočiti komu kaj ~ gostu pijačo; poud. ~ vsem čistega vina |povedati jim resnico brez olepševanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèmálokdàj kratn. prisl. (ȅáȁ) poud. |marsikdaj, velikokrat|: Obiskovalci so ~ pili do jutra

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznano
nèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~imi
nèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèprekínjeno nač. prisl. (ȅȋ) publ. nepretrgano: ~ delati; ~ od osmih do desetih zvečer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèromántičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) čisto ~ odnos do sveta; poud. zelo ~ konec avanture |navaden, vsakdanji|
nèromántičnost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

neskônčen -čna -o (ó) ~ prostor; poud. ~a sreča |zelo velika|
neskônčnost -i ž, pojm. (ó) ~ prostora; poud. ~ samote |velika samota|; mat. točka v ~i; poud.: ponavljati kaj do ~i |zelo dolgo|; Pogovori se vlečejo v ~ |trajajo zelo dolgo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèslíšan -a -o (ȅȋ) ~ klic; do zdaj ~e besede
nèslíšanost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nesmísel -sla [-u̯] m, pojm. (ȋ) pripeljati do ~a; zaiti v ~; poud. čisti, pravi ~ |velik|; pokazati ~ tega ukrepa nesmiselnost; števn. besedni ~i; pripovedovati ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèspoštljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí; ȅí) ~ odnos do staršev
nèspoštljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèupravíčenec -nca m z -em člov. (ȅȋ) ~i do zavarovalnine
nèupravíčenka -e ž, člov. (ȅȋ)
nèupravíčenčev -a -o (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèužíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~a jed; ~a goba; poud. Kosilo je ~o |slabo, neokusno|
nèužítnost -i ž, pojm. (ȅí) poud. ponavljati zgodbo do ~i |velikokrat|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèverjéten -tna -o; -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ izgovor; poud.: pokazati ~ pogum |izreden|; ptiči ~ih barv |nenavadnih, posebnih|
nèverjétnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ opisanih dogodkov; poud. do ~i pošten |zelo|; števn., neobč. pripovedovati ~i neverjetne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèzaúpanje -a s, pojm. (ȅȗ) ~ do sodelavcev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nèzavést -i ž, pojm. (ȅẹ̑) biti v ~i; neknj. pog. pasti v ~ omedleti; poud. smejati se do ~i |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nìč2 -- s (ȉ) število ~; ~ deljeno z dve; Prva štiri števila so ~, ena, dve, tri; Tekma se je končala z ena proti ~; vrednosti od ~ do neskončno; zavrteti gumb na ~; temperatura okoli ~; vidljivost ~; trenutek ~ pri odštevanju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 756 zadetkov.