zlò zlà s (ȍ ȁ) 1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo;
delati, hoteti zlo;
kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo;
ekspr. sejati zlo;
ločevati med dobrim in zlom;
hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo 2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo;
izbrati manjše zlo;
prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
● šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ) 1. izraža enega od obeh enakih delova) merske enote: pol kilograma mesa;
pol litra vina;
tri metre in pol blaga;
do pol metra visok grm;
elipt., pog. boš dal za pol pol litra vinab) časovne enote: preteklo je pol ure;
ima pet let in pol;
do vasi je uro in pol hoda;
zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl c) celote: pol jabolka, klobase, štruce;
pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti // s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico2. izraža približno polovičnoa) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta;
zbralo se je pol vasi b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev 3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol;
njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
povrníti in povŕniti -em dov. (ī ŕ) 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo;
vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj;
z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati// narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: povrniti pomoč / povrniti dobro z dobrim, hudo s hudim / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to povrnem 2. star. vrniti, dati: jed ji je povrnila moč;
to ji je povrnilo upanje
● star. bog povrni hvala; evfem. krivico mu bom povrnil maščeval se mu bompovrníti se in povŕniti se
1. spet se pojaviti, ponoviti se: bolezen se mu je povrnila; povrnili so se hudi časi / kmalu se bo povrnila pomlad
2. knjiž. vrniti se: le pojdi, pa se kmalu povrni; povrniti se iz vojske, s potovanja, domov / povrnimo se h glavnemu junaku romana
● ekspr. pisatelj se je povrnil k dramatiki je spet začel pisati drame; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo
povŕnjen -a -o:
povrnjeni stroški; povrnjena dobrota; povrnjeno upanje mu je dalo moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zakraljeváti -újem dov. (á ȗ) 1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž // ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je zakraljevalo nad dobrim 2. ekspr. pojaviti se z močno izraženimi značilnostmi: v naravi spet zakraljuje pomlad / tišina zakraljuje nad vasjo 3. ekspr. pojaviti se, dvigniti se nad čim: nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dóber dôbra -o prid., bóljši (ọ́ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek;
fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv, usmiljen; je iz dobre družine; ima dobro vzgojo // ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi: dober sosed; vedno je bil dober z nami; srčno dober; dober kot duša, kot kruh / živijo v dobrih odnosih; želi si kake dobre besede / v nagovoru bodite tako dobri in nas obvestite 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri: dobri čevlji;
dober papir ne vpija črnila;
dober radijski sprejem;
dober zrak;
povsod so speljane dobre ceste;
dobra zemlja / dobra hrana okusna; izdatna, obilna; točimo dobro vino / operacijo bo prenesel, ker ima dobro srce zdravo, močno / knjiga je pisana v dobrem jeziku pravilnem, izrazno bogatem / kot voščilo pri jedi dober tek, pri kakem delu dobro srečo želim; lov. žarg., kot voščilo za uspešen lov dober pogled // ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: dober državljan; on je dober oče / dober delavec bi to naredil v polovičnem času / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ta zdravnik je dober diagnostik / dober prevodnik toplote // glede na določene zahteve uspešen, učinkovit: naredil je dober načrt za delo; dal mu je dober nasvet; vodi dobro politiko / dober začetek 3. ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: dobra kakovost;
dobra prehranjenost organizma;
dobro razumevanje snovi / dosegli so dobre rezultate; hiša je v dobrem stanju / midva sva dobra znanca, prijatelja / po eni uri dobre hoje smo prišli na cilj hitre, urne// precejšen, obilen: ima dobre dohodke; delo je težko, zaslužek je pa dober; dobra letina / predstava je imela dober obisk 4. ki prinaša ugodnosti, veselje: dobra novica;
poznam dobre in slabe strani potovanja z avtomobilom;
to je za vas dobro znamenje / živi v zelo dobrih razmerah; pri njem ima dobro življenje / film je doživel dobro kritiko pozitivno, pohvalno; ohranili so ga v dobrem spominu; o njem imam dobro mnenje / kot pozdrav: dober dan! dober večer! dobro jutro! // ki prinaša precejšnje gmotne koristi: ima dober poklic, položaj; napravil je dobro kupčijo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: pritisk imate dober, ni se vam treba zdraviti;
sin je še kar dober, hči je slabša;
naloga bo dobra, lahko jo oddaste / za kuharja bo že dober; nizki čevlji niso dobri za v hribe; ta obleka je še čisto dobra za v šolo 6. navadno v povedni rabi veljaven, uporaben: stari vozni listek ni več dober;
ta znamka ni dobra za pismo / kolo je še dobro; mleko ni več dobro je pokvarjeno, neužitno7. v povedni rabi ki ugodno vpliva, koristi: počitek po delu je dober;
čaj je dober proti prehladu;
mleko je dobro za otroke / prevelika strogost ni dobra / gumijasti podplati so dobri za v dež 8. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero: dober meter visok steber;
posoda drži dobrega pol litra;
do mesta je dobro uro / tako sodi dober del naše kritike precej velik, precejšen; opravila sta dober kos poti / star. čakam ga že dober čas precej dolgo9. pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom izražaa) stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, navadno pozitivno: še dva dni boš ležal, pa boš dober zdrav;
ti si že dober, mene pa še vse čaka si prestal neprijetnosti, težave;
še ta izpit, pa sem dober;
s tobakom sem dober za pol leta založen, preskrbljen;
ekspr. če te zalotijo, si dober za dve leti boš zaprt;
še malo se bo jezila, pa bo dobra pomirjenab) občudovanje, priznanje: dober je, da je zdržal toliko časa;
dober je, da ni povedal / dobra je, da si upa pogumnac) ekspr. nevoljo, grajo: ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal;
ta je pa dobra, vsak bi že rad gospodaril!
● igralec je imel včeraj dober dan dobro je igral; ta hiša je na dobrem glasu ljudje imajo ustaljeno pozitivno mnenje o njej; pog. ima dober jezik spretno govori, dober nos bistro, pravilno predvideva; star. prodati dober kup poceni; pog. vedno so si bili dobri v prijateljskih odnosih; pog. že dalj časa sta si dobra se imata rada; v sili sem mu bil tudi jaz dober je mene prosil za pomoč; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. ima dobro glavo se lahko uči; pog. ona je dobrih rok radodarna; otrok je v dobrih rokah zanj skrbijo skrbni ljudje; to je storil v dobri veri v prepričanju, da je tako prav; posodil jim je v dobri veri, da bodo vrnili v trdnem prepričanju; biti dobre volje veselo razpoložen; pokazati dobro voljo za kaj pripravljenost; zgubil je dobro ime ni več spoštovan; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; konec dober, vse dobro; naglica ni nikjer dobra ni koristno, če se kaj opravi hitro, brez preudarka; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose; rel. dobro delo dejanje, narejeno iz ljubezni do ljudi; šol. dober uspeh uspeh s povprečno oceno dobro; prav dober uspeh uspeh s povprečno oceno prav dobrodôbro
1. prislov od dober: dobro gospodariti; dobro misliti o ljudeh; sadje je letos dobro obrodilo; dobro postavljeno vprašanje; vročino dobro prenaša; umil si se dobro, še počeši se; dobro vzgojen otrok; dobro zaslužiti / vse se je dobro končalo srečno, uspešno; rad dobro jé in pije; dobro kuha; blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka; za v sneg se dobro oblecite v topla oblačila; udarce ste dobro prenesli; dobro prodati po visoki ceni; vidi in sliši dobro razločno, jasno; tu ljudje dobro živijo v izobilju, lagodno
2. izraža precejšnjo temeljitost dejanja: posodo dobro očistite in posušite; dobro je poslušal, kaj bo povedal; publ. iz dobro poučenih krogov se je zvedelo; dobro znan obraz / dobro pritrditi močno, trdno; dobro shranite varno / ekspr.: dobro si ga ugnal; dobro ste se držali / kot podkrepitev dobro veš, da ne morem
// star. precej2, zelo: dobro dolgo smo ga čakali; dobro hitro je hodil
3. z dovršnim glagolom poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja: ni še dobro sedla, že so ji dali novo delo; zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
4. v povedni rabi izraža
a) primernost, koristnost česa: zate bo dobro, če boš delal; najbrž bi bilo dobro, če bi mu dali injekcijo; dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi / če boš govoril resnico, bo dobro / zdaj ni dobro molčati ne sme se
b) v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev: dobro bi bilo malo manj govoriti, pa več delati; ta njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; dobro bi bilo, da bi začeli
c) precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati
č) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: dobro mi je; malo si odpočij, pa ti bo bolje
5. nav. elipt. izraža
a) zadovoljstvo nad čim: dobro, da si ostal doma; dobro, da ni zamudil
b) začudenje, presenečenje nad čim: dobro, da vse zmore; še dobro, da ga poslušajo
6. v medmetni rabi izraža
a) soglasje, privolitev: mi bomo tudi šli z njimi. Dobro; dobro, pa naj bo po tvojem
b) zadržano pritrjevanje: dobro, drugače tudi narediti nisi mogel; dobro, kaj si pa drugega hotel
c) nevoljno sprijaznjenje s čim: dobro, bom vsaj vedel, pri čem sem; dobro, zdaj vsaj vidim, kaj je na stvari
● pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo všeč mu je, ugaja mu; dobro se jim godi so, živijo v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah; ne počuti se dobro ne čuti se zdravega; pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; dobro se mu zdi, da ste prišli veseli ga; z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ šol. fizika: dobro; zemljepis: prav dobro
dôbri -a -o sam.:
pomagal je dobrim in slabim; ekspr. ta je pa dobra! česa takega nisem pričakoval; dobro in zlo; pri omenjanju pokojnega sosed, bog mu daj dobro, je bil čuden mož; do dobrega se seznaniti s problemom temeljito, popolnoma; delati za dobro naroda blaginjo, blagostanje; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; v njegovo dobro sem to storil korist, prid; 100 evrov imam še v dôbrem in dóbrem jih moram še dobiti; storil je dosti dobrega; to ne pomeni nič dobrega / kaj bo dobrega kot nagovor kakšne novice prinašate; kaj želite
♦ fin. v dobro desna stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo odobritve; knjižiti v dobro; šol. dobiti dobro v matematiki pozitivno oceno, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobiti prav dobro iz fizike drugo najvišjo pozitivno oceno;
prim. boljši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lájšati -am nedov. (ȃ) delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine;
lajšati bremena zaposleni ženi;
lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ljúb -a -o stil. -ó prid., ljúbši (ȗ ū) 1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož // ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče 2. knjiž. prijeten, prijazen2:
to je res ljub otrok;
bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima ljúbo tudi ljubó
1. prislov od ljub: ljubo se nasmehniti; vetrič ljubo pihlja; ljubo ga je pogledala
2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža zadovoljstvo: ljubo mi bo, če me boste obiskali; ljubše mi je, če sem sam kot z njim; najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi; ni ji bilo ljubo, da so se sprli / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju ljubo mi je
● knjiž. če ti je ljubo, grem s teboj če hočeš, če ti je prav; knjiž. stavka ali – če je komu tako ljubše – prekinitev dela uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; stori, kakor ti je ljubo kakor hočeš, želiš
ljúbi -a -o sam.:
izgubil je svoje ljube; rad je zapel svojo najljubšo; stori to meni na ljubo, zastar. za ljubo ker jaz želim; kot podkrepitev resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati; nar. starše za ljubo imeti rad; star. vzemite moj skromni dar za ljubo bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom; uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu;
prim. ljuba, ljubi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mésec -a tudi -sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece;
navedite mesec in leto dogodka;
pomladni, zimski meseci;
imena mesecev;
prvi, zadnji dan v mesecu;
proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec;
poleti na mesec // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
● mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
♦ astron. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
namèn -éna m (ȅ ẹ́) 1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten;
namen se izpolni;
kazati svoje namene;
opustiti svoj namen, svoje namene;
razkrinkali smo njegove resnične namene;
pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen;
namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja;
namen športa;
namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
povráčanje -a s (ā) glagolnik od povračati: povračanje stroškov / povračanje dobrega z dobrim, hudega s hudim / tipična znaka za to bolezen sta visoka vročina in povračanje / povračanje spominov na mladost
♦ vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju; rejekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prištévati -am nedov. (ẹ́) 1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati 2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom prištevajóč -a -e:
napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
privarčeváti -újem dov. (á ȗ) z varčevanjem priti do česa: v dveh letih je privarčeval precejšnjo vsoto;
privarčevala sta dovolj za hišo / z dobrim gospodarjenjem ji je privarčeval lepo doto pridobil / hodili so zgodaj spat, da so privarčevali pri petroleju porabili manj denarja zanj// narediti, da se česa porabi manj: privarčevati gorivo privarčeván -a -o:
privarčevan denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skrupulózen -zna -o prid. (ọ̑) pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost skrupulózno prisl.:
skrupulozno si očitati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek;
v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža;
slab zrak;
težko je vozil po slabih gorskih poteh;
ti čevlji so iz slabega usnja;
slabo vino / slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo// ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden// glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve;
slab položaj delovne organizacije;
dosegli so slabe rezultate;
napravil je slab vtis;
slaba ocena;
slaba vidljivost na cesti;
dekle je bolj slabega zdravja // po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili;
slab poklic si je izbral;
imela je same slabe novice;
vsaka stvar ima dobre in slabe strani;
to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek // ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek;
naloga je slaba;
učenka je v slovenščini bolj slaba 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov;
steklenica je bila za slabe tri prste odpita;
v slabi uri bo delo končano 8. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab;
bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil;
mati je že zelo slaba // ekspr. slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati;
bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči;
svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil // ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab prijatelj;
to je zanj slaba tolažba;
s tem si mi naredil slabo uslugo 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek;
to ni slab predlog;
petje ni bilo slabo
● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli slabó
1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju
2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo
// izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano
3. v povedni rabi izraža
a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval
b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima
c) s smiselnim osebkom v dajalniku nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo
č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal
● pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
slábi -a -o sam.:
pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih;
prim. slabši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štéti štêjem nedov. (ẹ́ ȇ) 1. imenovati števila po vrsti: otrok že zna šteti;
šteti od ena do sto;
šteti na prste 2. ugotavljati število česa: šteti drevesa na vrtu;
volilna komisija je štela glasove;
šteti hiše ob cesti;
štel je, koliko dni je še do novega leta;
od zdaj se bo vse blago štelo, da ne bo goljufije preštevalo;
trikrat so se šteli, če so vsi / vojna leta se mu za pokojnino štejejo dvojno / šteti denar 3. s števnikom ali z izrazom količine izraža, da so pri osebku sestavine, deli v takem številu, kot ga nakazuje števnik ali izraz količine: garnitura šteje več elementov;
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig;
mesto šteje sto tisoč prebivalcev;
odbor šteje petnajst ljudi 4. upoštevati pri štetju, številu česa: ali mene ne boste šteli zraven;
če ne štejem tebe, nas bo devet // upoštevati, obravnavati v kaki celoti: pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz / ta opravila štejemo v redno zaposlitev; vsak tek posebej se šteje v končni vrstni red 5. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: marsikdo bi se rad štel k umetnikom;
šteti koga med slavne osebnosti;
štel se je med njegove prijatelje / kite štejemo k sesalcem / z oslabljenim pomenom: štejejo ga k dobrim delavcem je dober delavec; star. srečnega se štejem, da sem vas spoznal srečen sem// knjiž. spadati, soditi: k domačiji šteje tudi hlev; ljubezenski prizori štejejo med priljubljene pisateljeve motive; določiti, kaj šteje v redno delo; ta država šteje v skupino gospodarsko nerazvitih 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka; imeti: tako ravnanje štejem za napačno, žaljivo;
štel jo je za zelo srečno;
to mestno zemljišče se šteje za urejeno / sestri sta svojega brata šteli za nasprotnika; ne šteje ga več za sina; štel se je za Slovenca; to dejanje se je štelo za upor
● ekspr. šteje samo dokaz, drugo ne upošteva se; ekspr. njegovi romani (nekaj) štejejo so pomembni, dobri; v takih razmerah noben predpis več ne šteje ne velja; ekspr. že štejem dneve do počitnic nestrpno čakam počitnice; ekspr. gospodar ji je štel grižljaje pazil, da ne bi veliko pojedla; ekspr. šteti komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; knjiž. dekle šteje dvajset let je staro; šteti komu kaj v dobro, v zlo, za slabo upoštevati, da je kdo kaj dobrega, zlega, slabega naredil; šteli so, da smo si v sorodu imeli so nas za sorodnike; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; ekspr. tako je suha, da bi ji lahko rebra štel zeloštéti se nar.
biti domišljav, prevzeten: sosed se šteje; kaj se boš štela, saj nisi nič posebnega
štéti si z oslabljenim pomenom, v zvezi z v
izraža priznanje velike vrednosti ali veljave: v čast si štejem, da ste prišli; v posebno prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami; štejem si v srečo, da sem te našla / tega si ne moreš šteti v (veliko) zaslugo
štét -a -o:
šteti dnevi so že minili; štet je med najboljše delavce
● ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; sam.: opozarjati na značilnosti štetega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tólik -a -o zaim. (ọ̑) 1. tolikšen: dvakrat tolik obseg knjige;
izguba je tolika kot lani;
hiša je bila tolika, da so imeli vsi dovolj prostora / kljub tolikim pripravam so marsikaj spregledali; z dobrim gospodarjenjem so prišli do tolikega premoženja 2. v prislovni rabi toliko: redki so sodelovali v tolikih bojih kot on;
s tolikimi pričami boš že dokazal, da imaš prav;
sam.: tolikim je pomagal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zèl2 zlà zlò [zəu̯] prid., zlêjši (ə̏ ȁ ȍ) knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek;
ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje // ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene 2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi;
zla novica / zle posledice; zla slutnja huda// ekspr. hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
avtomátik -a m (á) vozilo z avtomatskim menjalnikom: razstavljeni model je avtomatik s klimo, z usnjenimi sedeži in dobrim ozvočenjem / motor avtomatik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blôgati -am in blógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) pisati blog, spletni dnevnik: blogati je začel pred dobrim letom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
četŕtstolétje -a s (ȓ-ẹ̑) doba, ki traja četrt stoletja: pred dobrim četrtstoletjem;
minulo četrtstoletje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvójnost -i ž (ọ̑) prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin: v izboru pesmi se kaže očitna dvojnost;
čutiti v sebi dvojnost;
človek niha v dvojnosti svoje eksistence med dobrim in zlim / dvojnost malomeščanske morale dvoličnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. dati čemu dokončno obliko, podobo: obleka je skoraj narejena, le še izdelati jo je treba / članek je treba še izdelati / publ.: jasno izdelati svoja stališča; umetnik je izdelal svojo tehniko 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: izdelati načrt, pravilnik / film je izdelalo domače podjetje / izdelati čevlje, pohištvo, stroje; industrijsko, strojno izdelati; izdelati iz gline; izdelati si orodje / izdelati po meri; izdelati v enem kosu / publ.: banka je izdelala potrdilo v več izvodih sestavila, izdala; o tem problemu avtor ni izdelal posebne teorije
● zastar. pesnik je izdelal mnogo lepih pesmi napisal, spesnil
♦ lov. pes izdela sled pride po sledi do divjadi3. uspešno končati šolanje, študij: vsi učenci so izdelali;
razred je izdelal z dobrim uspehom / izdelati pri izpitu / pri zgodovini ni izdelal ni bil ocenjen pozitivnoizdélan -a -o
1. deležnik od izdelati: lepo izdelan predmet; načrt še ni izdelan; ročno izdelana preproga; izdelan iz kovine
2. publ. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: imeti izdelan nazor, pogled na svet; pesnik je stopil v javnost kot izdelana osebnost;
prim. zdelati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kríti kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ȋ) 1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje;
lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima// delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto 2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe;
kriti streho z opeko / hišo krije rdeča opeka // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo 3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije;
s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit;
ne more kriti vseh izdatkov;
stroške bo krilo podjetje;
škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh potreb domačega trga
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogokríti se
1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta
2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji
krijóč -a -e:
krijoča barva
krít -a -o:
ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
matúra -e ž (ȗ) zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo;
napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom;
pasti pri maturi;
priprava na maturo;
obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli / poklicna matura ki jo opravljajo dijaki srednjih strokovnih ali poklicnih šol / velika matura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nasladíti se -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ī í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pesimízem -zma m (ī) lastnost pesimističnega človeka: pesimizem tega umetnika je vsem znan;
pesimizem in optimizem / obšel ga je pesimizem / ekspr. dogodki so potrdili, da je bil njegov pesimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar slabo končala / publ. gledati na kaj s pesimizmom pesimistično// mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje slabo, zlo nad dobrim: za njegove zgodbe je značilen pesimizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ploskovít -a -o prid. (ȋ) knjiž. podoben ploskvi: ploskovita nižina / ploskovita dekoracija
● publ. ploskoviti liki v romanu liki samo z dobrim ali slabim, ne spreminjajočim se značajem
♦ um. ploskoviti slog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pomágati -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga;
nikomur noče pomagati;
pomagati materi, sosedom;
otroci mu že pomagajo;
pomagati kuhati, pospravljati;
pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji;
lepo je, če pomagate drug drugemu;
vedno si pomagajo;
ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali od kod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila;
pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski;
pomagal mu je iz dolgov;
pomagati z denarjem, dobrim nasvetom;
temu človeku je treba, ni mogoče pomagati;
naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljšaa) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga;
bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe;
znal si je pomagati do vodilnega mesta;
pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izražaa) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj
● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnostpomagajóč -a -e:
pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
priporočíti -ím dov., priporóčil (ī í) 1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti;
priporočiti daljše bivanje na morju;
priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je priporočil, naj o vsem molči svetoval, ukazal// izraziti ugodno mnenje o kom, čem: priporočiti kandidata / priporočiti izdelke 2. izraziti prošnjo, da kdo komu kaj naredi, dá: priporočili so ranjence dobrim ljudem in odšli;
priporočiti otroka sosedi;
priporočiti se pri kom za prenočišče 3. star. pozdraviti v imenu koga: priporočite me vsem svojim, je dejal ob slovesu priporočíti se star.
pozdraviti, posloviti se: priporoči se in odide
priporočèn -êna -o:
film je sicer priporočen, vendar se mi zdi slab
♦ agr. seznam priporočenih sort seznam sort, ki jih strokovne službe priporočajo pridelovati na določenem območju; ptt priporočena pošiljka pošiljka, za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; prisl.: poslati (pismo, pošiljko) priporočeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sanínec -nca m (ȋ) 1. sneg, primeren, ugoden za sankanje: sankati se po sanincu;
obetala se je lepa zima z dobrim sanincem 2. nar. v sneg narejena ozka pot; gaz1:
saninec jih je pripeljal do samotne kmetije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spáriti2 -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ī í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti;
lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se
1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila
♦ čeb. matica se spari
2. vulg. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos s kom: z vsako žensko bi se sparil
spárjen -a -o in sparjèn -êna -o:
mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škráteljček -čka [škratəljčək] m (ȃ) škratek: škrateljčki so radi pomagali dobrim ljudem;
bila je majhna kot škrateljček / takega škrateljčka, kot si ti, bomo že ukrotili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zglèd zgléda m (ȅ ẹ́) 1. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema: sledili so njegovemu zgledu in sedli;
vzgajati z dobrim zgledom / dati lep, slab zgled; pri vzgoji otrok ravna po zgledu svojih staršev / ekspr.: njegovo delo je bilo ljudem svetel zgled; dogodek naj bo vsem v svarilen zgled
● preg. besede mičejo, zgledi vlečejo govorjenje ima manjši vpliv, privlačnost kot dejanje2. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: oče mu je zgled / učitelji ga postavljajo vsem za, v zgled 3. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, kot jih določa prilastek: zdravnik je bil zgled požrtvovalnega človeka;
taka vožnja je zgled lahkomiselnosti;
odnos med njimi je zgled prijateljstva 4. stvar, enota, po kateri se lahko neposredno pokaže, ponazori kak širši, splošnejši pojem: dokazati trditev ob zgledih;
podkrepiti kaj z zgledi;
nazoren, poučen, značilen zgled / povedati kaj za zgled
♦ jezikosl. samostalniki, ki se sklanjajo po zgledu kost // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: zgledi baročnega stavbarstva; zgled zajedavstva med živalmi; prim. izgled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kalokagatíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Sável -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.