Tiskanje

dobrodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala

dobrodúšno

prisl.:

dobrodušno spregovoriti

dobrodušno vesel značaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dobrodúšno nač. prisl. -ej(š)e (ú/ȗ; ú/ȗ) ~ spregovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

dobrodúšno nač. prisl.

izraža, da dejanje, stanje vključuje mirno, nerazburljivo, prijazno naravnanost

SINONIMI:

knj.izroč. blago2, zastar. blagodušno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

hôhô in hòhò; in hô medmet

1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju

1.1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

1.2.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

2.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo

3.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen

3.1.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

ETIMOLOGIJA: ↑ho

hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen

hudomúšno

prisl.:

hudomušno se nasmehniti, pomežikniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

hudomúšen -šna -o prid.

ki je dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem

SINONIMI:

zastar. muhast, knj.izroč. muzav, ekspr. pavlihast

GLEJ ŠE SINONIM: šegav

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

hudomúšnež -a m

kdor je dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem

SINONIMI:

knj.izroč. hudomušnik, ekspr. pavliha

GLEJ ŠE SINONIM: šegavec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

hudomúšnost -i ž

dejstvo, da je kdo dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem

SINONIMI:

ekspr. pavlihovstvo

GLEJ ŠE SINONIM: šegavost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

poréden -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi
// ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv
● zastar. poreden človek hudoben, slab

porédno

prisl.:

poredno se mu je nasmehnila

poredno jo je uščipnil v lice

poredno vprašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

režáti -ím nedov., rêži in réži; rêžal in réžal (á í)
1. imeti režo, reže: čevlji so režali, ker so popustili šivi; škafi režijo / zemlja reži od suše je razpokana
// navadno s prislovnim določilom biti ozko odprt: odprtina čedalje bolj reži; rana zelo reži
2. kazaje zobe oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: pes, zver reži / volk je režal na žrtev; pren. iz jame je režala v nas človeška lobanja
3. slabš. govoriti z odsekanim, zadirčnim glasom: z njim se ni mogoče pogovarjati, samo reži; če se je razburila, je še bolj režala kot sicer
// s predlogom odsekano, zadirčno govoriti s kom: režal je na mater; ves dan je režala vanjo; režati nad kom
4. ekspr. biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: v nas so režala prazna okna hiše; pred nami reži prepad

režáti se

ekspr.

s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati:

vojaki so se šalili in se režali

dobrodušno, veselo se režati

●

nizko reži se kot pečen maček zelo

//

slabš. smejati se, posmehovati se: kaj se mi pa režiš; režali so se njegovi nerodnosti

režèč

-éča -e:

režeč se je prišel v sobo

režeč pes

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

šegàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav
// ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način

šegávo

prisl.:

njene oči so se šegavo ozirale po mizah

šegavo ga je pogledal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

šegàv -áva -o prid.

ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos

SINONIMI:

hudomušen, ekspr. poreden

GLEJ ŠE SINONIM: šaljiv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

šegávec -vca m

ekspr. kdor ima do česa dobrodušno šaljiv odnos

SINONIMI:

ekspr. hudomušnež, ekspr. porednež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

šegávo prisl.

izraža, da dejanje vključuje dobrodušno šaljiv odnos do česa

SINONIMI:

ekspr. hudomušno, ekspr. poredno

GLEJ ŠE SINONIM: šaljivo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

šegávost -i ž

lastnost človeka, pri katerem prevladuje dobrodušno šaljiv odnos do stvari

SINONIMI:

ekspr. hudomušnost, ekspr. porednost

GLEJ ŠE SINONIM: domislica, šaljivost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024

zbádanje -a s (ȃ)
glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.