antverh m, F
5,
artificium, moiſtria,
antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
faber, -bri, en déloviz eniga
antverha;
opificium, antverh, moiſtria;
organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu
antverhi;
pecuniosae artes, danarni
antverhi, per katerih ſe doſti doby
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
četrti štev., F
16,
America, ta ſveit pod nami, ta
zheterti deil ſvitá;
bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali
zheterti deil zhetertinke;
dodrans, -tis, pedaîn,
zheterti deil ene rizhy;
dodrans agri, zheterti deil ene nyve;
quadra, -ae, en
zheterti deil;
quadrans, -tis, zheterti deil;
quadrigamus, -mi, moṡh
zheterte ṡhene;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta
zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá
zheterti deil doby tega contrabanda;
quartale, tá
zheterti deil;
quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali
zheterti deil ene mère;
quartus, -a, -um, zheterti;
quaternarius, -a, -um, v'ti
zheterti verſti;
syntaxis, zheterta latinṡka ſhula;
tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes
zheterti deil ene deṡhele;
tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deležen2 -žna -o (diležin, diležen, diležan, deležan, deležen, dejležen*) pridevnik1. v povedkovni rabi, česa, od česa, (skozi kaj) ki kaj dobi, doživi; SODOBNA USTREZNICA: deležen
1.1 koga/česa, (skozi kaj, s čim) ki pridobi rezultat dejavnosti, zmožnosti koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: deležen
2. česa, na čem, (s kom) ki sodeluje v kakšni dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeležen
FREKVENCA: 276 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
denaren prid., F
2,
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby;
pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobiti dov., F
27,
aquirere, ṡadobiti,
dobiti;
aſsequi, doſſezhi,
dobiti, ṡadobiti;
callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule
dobiti;
caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe
dobiti, ſe rezliti;
cauponari, oſhteriti, kai
dobiti, na predajo iméti;
eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai
dobiti;
expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali
doby;
expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo
dobiti, iſtirati;
extuberare, ṡhule
dobiti, otezhi;
fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai
dobiti;
germinare, mladize
dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti;
impetrare, ſproſſiti,
dobiti;
indipisci, ṡadobiti,
dobiti;
indipisci pugnam, boi
dobiti;
litem vincere, pravdo
dobiti;
lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti;
meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti;
obtinere, obderṡhati, ṡadobiti,
dobiti, proſſiti;
occallere, vel occallescere, ṡhule
dobiti;
palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati,
dobiti;
pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti
doby;
potiri, vṡhivati,
dobiti, dotezhi, poſéſti;
praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti;
quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil
doby tega contrabanda;
recuperare, naṡai
dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti;
recuperator, -oris, kateri naṡai
doby;
rehabere, naṡai imeti, naṡai
dobiti;
prim. dobit, dobljen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kontraband m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et ſycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega
contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk,
Ádamov otròk,
bíti vêlik otròk,
jokáti kot otròk,
nosíti otrôka pod sŕcem,
otròk je na póti,
otròk svôjega čása,
pričakováti otrôka,
razjókati se kot otròk,
razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
spáti kot otròk,
velíko bábic – kílav otròk,
veselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
vsák otròk [tó] vé,
vsák otròk [tó] zná,
zaspáti kot otròk,
zjókati se kot otròk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
part m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, ... pomerkaviz, s'tem
partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pomerkavec m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá:
pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.