búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga] 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bȗldog -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bulmastíf bulmastífa samostalnik moškega spola [bulmastíf] zelo velik kratkodlak pes rdečkaste ali rjavkaste barve, s krepkim telesom, krajšim črnim gobcem in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bullmastif, iz ↑bul(dog) + ↑mastif
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bulteriêr bulteriêrja samostalnik moškega spola [bulterijêr] velik kratkodlak pes s krepkim telesom, glavo jajčaste oblike, pokončnimi uhlji in manjšimi temnimi očmi
STALNE ZVEZE: staffordshirski bulterier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bull terrier iz ↑bul(dog) in ↑terier
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn,
lagáti kot cigàn
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dalmatínec dalmatínca samostalnik moškega spola [dalmatínəc] velik kratkodlak pes bele barve s črnimi pikami, z vitkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dalmatiner iz angl. Dalmatian (dog), prvotno ‛dalmatinski (pes)’, po pokrajini Dalmacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dog
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dóga1 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] deščica za sestavljanje lesene posode, zlasti soda
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. dȕga, rus. dugá, češ. duha < pslov. *dǫga ‛ukrivljena deščica’, sorodno s stcslov. dǫga ‛mavrica’, hrv., srb. dúga, iz ide. *dhengh- ‛pritiskati, kriviti, odevati’, tako kot litov. dangà ‛odeja, ovojnica, obleka’, deñgti ‛pokrivati’, dangùs ‛nebo’, latv. dañga ‛grobnica’, prvotneje ‛obokan prostor’, ags. dung ‛zapor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dọ́ga2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dógar -ja m (ọ̑) izdelovalec dog: dogarji in tesarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dógar -ja m z -em člov. (ọ̑) |izdelovalec dog|dógarjev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dogovína -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
drgálni bóben -ega -bna m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hòtdòg in hôtdog hôtdoga, hòt dòg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hòt dòg hòt dôga in hôt dog hôt doga; tudi hòtdòg samostalnik moškega spola [hòt dòk hòt dôga] in [hôd̄ok hôd̄oga] štručka s hrenovko in različnimi dodatki, navadno gorčico, majonezo, kečapom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz amer. angl. hot dog, dobesedno ‛vroč pes’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hòt dòg hòt dôga m (ȍ, ȍ ȍ, ȏ) vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico: jesti, kupiti hot dog;
v prid. rabi:, obrt. hot dog štručka štručka za pripravo hot doga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hot dòg ~ dóga m (ȍ ọ̑) |vroča hrenovka v štručki|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hòt dòg ~ dôga
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
hȍt dȍg hȍt dóga m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski] srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky
STALNE ZVEZE: sibirski husky ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati,
klín s klínom izbíti,
klín se s klínom izbíja,
obésiti kàj na klín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kònj Frazemi s sestavino kònj:
beséda ni kònj,
bíti na kônju,
čákati [na] prínca na bélem kônju,
délati iz mušíce kônja,
délati kot kònj,
garáti kot kònj,
močán kot kònj,
naredíti iz múhe kônja,
neúmen kàkor kònj,
prínc na bélem kônju,
vítez na bélem kônju,
zdràv kot kònj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kǜga -e ž kuga: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Stero je telovno küga KŠ 1754, 176; Küga KAJ 1848, IX; je nej ſzamo v-Rimi od küge 30000 lüſztva mrlo KŠ 1771, 433; Za odvrnenye küge BRM 1823, IX; Ár ſzmo nej najsli etoga mo'zá, kügo KŠ 1771, 416; Po kügi KAJ 1848, 372; Lüdjé szo szi dugo nej znali pred touv kügov pomágati KOJ 1845, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
lábradorec lábradorca tudi labradórec labradórca samostalnik moškega spola [lábradorəc] tudi [labradórəc] velik kratkodlak pes črne, rjave ali bež barve s povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Labrador (dog, retriever) ‛labradorski (pes, prinašalec)’, po kanadskem polotoku Labrador
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
maltežán maltežána in maltežàn maltežána samostalnik moškega spola [maltežán] in [maltežàn] zelo majhen pes z zelo dolgo dlako bele barve, daljšimi povešenimi uhlji in košatim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Malteser, angl. Maltese dog po otoku Malta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mrcìna -e ž mrhovina: Dög; küga, mrlina, mrczina KOJ 1833, 154; Vszakeféle 'sivine mrczine na mohátskom poulji KOJ 1848, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mrlìna -e ž mrhovina: Dög; mrlina KOJ 1833, 154; Ár, gde bde mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; Ár mrlina bode czejlo BKM 1789, 452; [svinje] escse i mrlino goripoiszcsejo KAJ 1870, 69; ſteri je na vnougoj mrlini vinej oſztano KM 1796, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
novofundlándec novofundlándca samostalnik moškega spola [novofundlándəc] zelo velik dolgodlak pes, navadno črne ali rjave barve, s krepkim telesom, veliko glavo in krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: tvorjeno po zgledu angl. Newfoundland (dog) ‛novofundlandski (pes)’, po kanadskem otoku Nova Fundlandija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pásja vléka na smučéh -e -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka,
bíti na psù,
glédati se kot pès in máčka,
kot pès,
kot pès na kóst,
kot pès v cérkvi,
kot psà,
kot stékel pès,
láčen kot pès,
lagáti kot pès [têče],
lén kot pès,
nagnáti kóga kot psà,
pásti na psà,
pès poméri kómu hláče,
pretêpsti kóga kot psà,
príti na psà,
sestrádan kot pès,
správiti kóga/kàj na psà,
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
ubíti kóga kot psà,
védeti, kám pès táco molí,
zébsti kot psà,
zvést kot pès,
živéti kot pès in máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pítbul pítbula; tudi pít bull samostalnik moškega spola [pídbul] 1. kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier
2. slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: pitbul terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pít bull glej pítbul
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
plazôvni pès -ega psá m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
plazôvni pès -ega psà m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
reševálni pès -ega psá m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
reševálni pès -ega psà m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
samojéd samojéda samostalnik moškega spola [samojét samojéda] velik pes z gosto srednje dolgo dlako bele barve, pokončnimi uhlji in košatim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Samoyed, okrajšano iz Samoyed dog ‛samojedski pes’, po sibirskih nomadskih ljudstvih Samojedi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
skȃlje, n. coll. 1) Felsen, eine Felsengruppe, Mur., Cig., Jan.; — 2) Splitter, Späne, C., ogr.-Valj. (Rad); dožno s. = s. od dog, Daubenspäne, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
strán Frazemi s sestavino strán:
bíti na stráni,
bíti na stráni kóga/čésa,
dáti kàj na strán,
drúga strán medálje,
íti na strán,
na vsè straní,
na vsè štíri straní,
na vsè štíri straní nebá,
na vsè štíri straní svetá,
nasprótna strán,
obrníti nôvo strán zgodovíne,
obrníti še êno strán čésa/v čém,
spŕte straní,
státi na stráni,
státi na stráni kóga,
šálo na strán,
znájti se na stráni kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
svečnik ► sˈvėːčnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
štos ► šˈtọːs -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
teriȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vodník lavínskega psà -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vodník plazôvnega psá -a -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.