dojéti -jámem dov., dojêmi dojemíte; dojél; nam. dojét in dojèt (ẹ́ á) vključiti, sprejeti v zavest: končno je le dojel njene besede;
šele zdaj je dojel njegovo misel;
učenci niso dojeli razlage;
šele ko se je vrnil od pogreba, je dojel, kaj se je zgodilo;
intuitivno, z razumom dojeti;
včasih je težko dojeti bistvo stvari / dojeti resnico spoznati, najtidojét -a -o:
zgodba je globoko dojeta; bistvo problema je zdaj dojeto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nèrazúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni razumljen, ni dojet: mnogi pojmi so ostali nerazumljeni;
nerazumljena poezija, razlaga;
nerazumljeno bistvo problema / ekspr.: nerazumljen umetnik; ostal je nesrečen, osamljen in nerazumljen; njegovo prizadevanje je bilo dolgo nerazumljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.