Tiskanje

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]

1.

vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota

1.1.

iz zoologije

2.

del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje

STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...

lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]

1.

neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami

2.

znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #

2.1.

3.

neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti

4.

neformalno, ekspresivno suh, visok človek

FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...

dínarček dínarčka samostalnik moškega spola [dínarčək]

1.

navadno v množini, ekspresivno denar

1.1.

navadno v množini

ekspresivno

bankovec

kovanec

ETIMOLOGIJA: ↑dinar

martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]

iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis

STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

1.

oddajati glas, zvok

1.1.

2.

odzivati se na klic, poziv

3.

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

5.

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]

1.

vulgarno žensko spolovilo

2.

vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun

3.

kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

3.1.

kot medmet

vulgarno

FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...

prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni]

ki je v zvezi s prislovom 1.

STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo
ETIMOLOGIJA: ↑prislov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bùmf in búmf medmet

1.

posnema zvok ob nepričakovanem močnem udarcu

1.1.

2.

ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe

3.

ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo

ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum

káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast]

ki spominja na kačo 1. ali je tak kot pri kači 1.; SINONIMI: kačji

STALNE ZVEZE: kačasta smreka
ETIMOLOGIJA: ↑kača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl]

1.

navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom

2.

ekspresivno debel, neroden človek

3.

ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej ↑buhniti - več ...

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək]

1.

navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene

FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...

desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt]

1.

vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja

2.

ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...

ohohò in ohohô in òhohô medmet

1.

izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel

1.1.

2.

uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje

3.

kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko

4.

kot prislov, ekspresivno zelo

5.

kot členek, ekspresivno seveda

ETIMOLOGIJA: ↑hoho

poniglàv ponigláva poniglávo tudi ponigláv ponigláva poniglávo tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglàu̯ ponigláva poniglávo] tudi [ponigláu̯ ponigláva poniglávo] tudi [poníglau̯ poníglava poníglavo]

1.

slabšalno ki kaj prikriva, naklepa

1.1.

slabšalno

2.

ekspresivno ki je nagajiv, navihan

ETIMOLOGIJA: verjetno < *ponikloglav, iz ↑ponikniti + ↑glava, prvotno torej *‛takšen, ki gleda dol, v tla’ - več ...

razoglàv razogláva razoglávo tudi razogláv razogláva razoglávo pridevnik [razoglàu̯ razogláva razoglávo] tudi [razogláu̯ razogláva razoglávo]

ki je brez pokrivala

ETIMOLOGIJA: raz v pomenu ‛dol, z’ + ↑glava