dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek,
plačáti dávek čému/na kàj, za kàj,
plačáti kŕvni dávek,
pobírati kŕvni davek,
zmánjšati kŕvni dávek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
DolencPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dolénc], rodilnik [dolénca]
BESEDOTVORJE: Dolenčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Dolénc -a m z -em oseb. i., psp (ẹ́)Dolénčevka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.Dolénčev -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
DolenčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dolénčeu̯], ženski spol [dolénčeva], srednji spol [dolénčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Kako naglasiti besedo »kanader«Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
mlájši2 -a -e
prid. zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024
Napačna stavčna intonacijaZanima me, kako v stroki poimenujemo "napako", ki jo storijo bralci oziroma govorci z napačno, neobičajno intonacijo. Ker ne znam razložiti drugače, kot primer omenjam voditelja TV Dnevnika Igorja Koresa, ki glasovno čudno zaključuje povedi, skoraj vse novinarke oddaje Preverjeno na POT TV, ki v besedilu z glasom nenavadno poudarjajo (za poslušalca brez logike izbrane) besede, že pred časom pa je bila kritik deležna voditeljica Petra Kerčmar, ki »ni brala pik«, kot smo temu rekli.
Skratka, časi Nataše Dolenc, Ajde Kalan in njunih učencev so na žalost nepreklicno minili, mene pa zanima, kako se strokovno izraziti, če želiš povedati, da nekdo ne zna ali ne želi govoriti v skladu s pravili, ki se jih sicer z glasnim branjem (na)učimo že v osnovni šoli.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Nezdravniško predpisovanje zdravilV angleščini se pojavlja termin non-medical prescribing , ki je definiran kot predpisovanje zdravil, ki ga v okviru svojih delovnih pristojnosti samostojno ali dopolnilno opravijo posebej usposobljeni zdravstveni delavci, ki niso zdravniki, npr. medicinske sestre, optiki, farmacevti, fizioterapevti, pedikerji, radiologi. Na Fakulteti za farmacijo UL smo za potrebe magistrske naloge termin prevajali kot ne-medicinsko predpisovanje . Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
poročèn -êna -o (ȅ é é) ~ moški; Ana Dolenc, ~a Zoreporočênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
poročíti1 -ím dov., poróčil (ī í) 1. po določenem postopku narediti, da postaneta moški in ženska pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: to je matičar, ki ju je poročil / na tem uradu jih veliko poročijo 2. ekspr. dati, oddati v zakon: oče jo je hotel poročiti s premožnim fantom 3. pog. poročiti se s kom: poročil je staro prijateljico;
nobena ga ni hotela poročiti poročíti se
postati pred družbo, javnostjo priznan kot mož ali žena koga: pred pustom se je z njo poročil; rada bi se poročila / poročiti se iz ljubezni / cerkveno, civilno se poročiti
// nav. ekspr., s prislovnim določilom s poroko spremeniti življenjske okoliščine: poročiti se na dom; poročila se je na kmete, v mesto / dobro, slabo se poročiti
poročèn -êna -o:
poročen moški; sta že poročena; dve leti je bila poročena z njim / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Dolenc, poročena [por.] Zore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo,
bíti kot rìt in srájca,
bíti tího kot rìt,
bíti v ríti,
bŕcniti kóga v rìt,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu [êno] po ríti,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti jíh po ríti,
dobíti žúlje na ríti,
hodíti okóli ríti v váržet,
hodíti okóli ríti v žêp,
iméti mévlje v ríti,
iméti sršéne v ríti,
íti [hudíču] v rìt,
íti okóli ríti v žêp,
izprašíti kómu rìt,
kúzla skáče v rìt kómu,
lahkó me kúšnete na rìt,
lésti kómu v rìt,
lézenje v rìt,
naložíti [jíh] kómu po ríti,
okóli ríti v váržet,
okóli ríti v žêp,
píši me v rìt,
píšmevrìt,
po ríti bi biló tréba kóga,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
práskati se po ríti,
príti okóli ríti v žêp,
sprána rìt,
státi kómu za rítjo,
súniti kóga v rìt,
svetíti se kot púmpeževa rìt,
temà kàkor v ríti,
vsè k ríti prinêsti kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í) 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo;
roditi v porodnišnici;
prezgodaj roditi;
z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka // dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi / rodila mu je sina in hčer // spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča 2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto;
odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže 3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim;
vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; pog. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starširodíti se
1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
// začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
// po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
// z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
● ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
rodèč -éča -e:
rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
rôjen -êna -o
1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
● ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rodíti -ím dvovid. rôdi -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít, rôjen -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; Drevje ~i le redke sadeže; poud. roditi komu kaj Rodila mu je hčerko; Krompir dobro ~irodíti se -ím se (í/ȋ í) komu ~ ~ delavcu; poud.: Rodil se jima je sin |Dobila sta sina|; ~ ~ pod srečno zvezdo |imeti ugodne življenjske razmere|; nevtr. Franc Kovač, rojen leta 1900; Ana Zore, rojena Dolenc
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Sklanjanje in izvor imena »Arne«Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Sklenjena krivulja časovnega tipaZanima me slovenski ustreznik za angleški termin closed timelike curve , ki na področju matematične fizike označuje krivuljo, ki opisuje pot telesa v štirih dimenzijah (t, x, y, z). Gre v bistvu za opis zaporedja vzročno povezanih dogodkov v času, ki po nekaterih teorijah objektom omogočajo časovno potovanje v preteklost in prihodnost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~enàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~egastára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~onàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
šílo Frazemi s sestavino šílo:
pobráti šíla in kopíta,
vrníti kómu šílo za ognjílo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zélje Frazemi s sestavino zélje:
hodíti kómu v zélje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
žólna Frazemi s sestavino žólna:
napíti se kot žólna,
píti kot žólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.