eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] 1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] pri katerem so združene vizualne značilnosti, ki se pripisujejo ženskam in moškim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] 1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahav 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahav
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] 1. ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako samohvalo, izpostavljanje; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
2. ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast] ETIMOLOGIJA: ↑balon
banálen banálna banálno pridevnik [banálən] 1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...
barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ki je zorjen, staran v sodu, navadno hrastovem, da pridobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez ETIMOLOGIJA: ↑baržun
betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran] ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən] 1. ki zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’
bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat] ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni
ETIMOLOGIJA: ↑biserni
biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast] ETIMOLOGIJA: ↑biserovina
blagopokójen blagopokójna blagopokójno pridevnik [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] 1. privzdignjeno, v nekaterih zvezah v obliki blagopokojni mrtev, pokojen; SINONIMI: neformalno, slabšalno crknjen 1.1. ekspresivno ki ne obstaja, ne deluje več
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz ↑blag v pomenu ‛dober’ + ↑pokojen
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən] ETIMOLOGIJA: ↑brokat
búčen búčna búčno pridevnik [búčən] 1. ki je zelo glasen, hrupen1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet ETIMOLOGIJA: ↑bula
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
cilíndričen cilíndrična cilíndrično pridevnik [cilíndričən] 1. v nekaterih zvezah v obliki cilindrični ki ima obliko valja ali po obliki spominja na valj
3. v obliki cilindrični ki je v zvezi z očesno napako zaradi neenakomerne upognjenosti roženice3.1. v obliki cilindrični ki se uporablja pri korekciji take napake
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. zylindrisch iz ↑cilinder
cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen] 1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen 1.1. neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen
2. neformalno ki je zelo utrujen, izmučen
FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja ETIMOLOGIJA: ↑crkniti
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
číščen číščena číščeno pridevnik [číščen] ki se mu odstranjuje umazanijo, odpadke, neželene snovi
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
črnogléd1 črnogléda črnoglédo pridevnik [čərnoglét čərnogléda čərnoglédo] 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimističen
ETIMOLOGIJA: ↑črn + ↑gledati
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč. ETIMOLOGIJA: ↑čudo
debílen debílna debílno pridevnik [debílən] 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: ekspresivno top 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. debil iz nlat. debilis ‛ki ima lažjo stopnjo duševne prizadetosti’, iz lat. dēbilis ‛slaboten, hrom’ - več ...
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən] 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenten 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadenčni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenten
ETIMOLOGIJA: ↑dekadenca
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən] 1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen 1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca
demoralizíran demoralizírana demoralizírano pridevnik [demoralizíran] 1. pri katerem moralna načela upadejo
2. pri katerem zaradi neugodnega položaja volja za delovanje, vztrajnost upade
ETIMOLOGIJA: ↑demoralizirati
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] 3. ki se duševno slabo počuti3.1. ki kaže, izraža tako počutje
3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija
disléksičen disléksična disléksično pridevnik [disléksičən disléksična disléksično] ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen
ETIMOLOGIJA: ↑disleksija
disléktičen disléktična disléktično pridevnik [disléktičən disléktična disléktično] 1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: disleksičen 1.1. ki kaže, izraža tako motnjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dyslektisch, glej ↑disleksija
dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast] 2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakav
3. ki ima, je prekrit z dlačicam podobnimi vlakni, izrastki
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] 2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakast
STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
dolgopŕst dolgopŕsta dolgopŕsto pridevnik [dou̯gopə̀rst] 2. v nekaterih zvezah v obliki dolgoprsti, evfemistično ki krade
STALNE ZVEZE: dolgoprsti plezalček ETIMOLOGIJA: iz dolgi prsti
dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran] 1. ki je predelan za uprizoritev
2. ki je zaigran, vsebuje igrane prizore
3. ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: ↑dresirati
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
enakovréden enakovrédna enakovrédno pridevnik [enakowrédən] 1. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakopraven
ETIMOLOGIJA: iz enako vreden
enovít enovíta enovíto pridevnik [enovít] ki ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑en
fársičen fársična fársično pridevnik [fársičən] 2. slabšalno ki je absurden, nesmiseln
ETIMOLOGIJA: ↑farsa
fiktíven fiktívna fiktívno pridevnik [fiktívən] 1. ki je izmišljen in v resničnosti ne obstaja
2. v obliki fiktivni ki se zlasti glede na formalne značilnosti zdi resničen, pristen, običajen, čeprav ni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. fiktiv iz frc. fictif, glej ↑fikcija
flambíran flambírana flambírano pridevnik [flambíran] ki je pripravljen tako, da se polije z močno alkoholno pijačo, ki se prižge, da zagori
ETIMOLOGIJA: ↑flambirati
flanélast flanélasta flanélasto pridevnik [flanélast] ETIMOLOGIJA: ↑flanela
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən] 1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej ↑fluid
formatíran formatírana formatírano pridevnik [formatíran] 1. pri katerem je datotečni sistem nosilca podatkov spremenjen, ponastavljen, obstoječe datoteke pa izbrisane
2. pri katerem so postavitev, oblikovne in strukturne lastnosti besedila določene v kakem programu, programskem jeziku
3. ki ima določeno obliko, je oblikovan, zasnovan takó, da ima določene značilnosti
ETIMOLOGIJA: ↑formatirati
glamurózen glamurózna glamurózno pridevnik [glamurózən] 1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz ↑glamur
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt] 1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo
2. ekspresivno ki ima veliko glavo
STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit ETIMOLOGIJA: ↑glava
gluhoslép gluhoslépa gluhoslépo pridevnik [gluhoslép] 1. ki ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
2. kot samostalnik v obliki gluhoslepi, gluhoslepa kdor ima hkratno izrazito okvaro sluha in vida
ETIMOLOGIJA: ↑gluh + ↑slep
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast] 2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: ↑goba
góbav góbava góbavo pridevnik [góbau̯ góbava góbavo] ETIMOLOGIJA: ↑goba
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən] 1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: ↑gobec
gobezdàv gobezdáva gobezdávo pridevnik [gobezdàu̯ gobezdáva gobezdávo] 1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako govorjenje
ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati
gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran] ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati
homofóben homofóbna homofóbno pridevnik [homofóbən] 1. ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti1.1. ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: ↑homofob
hrúškast hrúškasta hrúškasto pridevnik [hrúškast] ETIMOLOGIJA: ↑hruška
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo1.1. ki kaže, izraža tako željo
2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo] 1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: ↑iznajti
izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik [ispodrínjen] 1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor
2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
jéšč jéšča jéšče pridevnik [jéšč] ETIMOLOGIJA: ↑jesti
jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən] 3. kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik
4. ekspresivno ki je telesno šibkejši4.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno invaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
jezljív jezljíva jezljívo pridevnik [jezljíu̯ jezljíva jezljívo] 1. ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, razburi; SINONIMI: ekspresivno jeznorit 1.1. ki kaže, izraža pomanjkanje potrpljenja, jezo, razburjenost; SINONIMI: ekspresivno jeznorit
ETIMOLOGIJA: ↑jeziti
jeznorít jeznoríta jeznoríto pridevnik [jeznorít] 1. ekspresivno ki nima potrpljenja, se hitro razjezi, razburi; SINONIMI: jezljiv 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža pomanjkanje potrpljenja, jezo, razburjenost; SINONIMI: jezljiv
ETIMOLOGIJA: ↑jezen + ↑rit
jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin] ETIMOLOGIJA: ↑jojoba
káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast] STALNE ZVEZE: kačasta smreka ETIMOLOGIJA: ↑kača
kardinálen kardinálna kardinálno pridevnik [kardinálən] 1. ekspresivno ki je glavni, bistven
2. ekspresivno ki je zelo velik, očiten
STALNE ZVEZE: kardinalno znamenje ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal-) iz lat. cardinālis ‛glavni’ iz cardō ‛tečaj (pri vratih)’ - več ...
karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik [karizmátičən] 1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. charismatisch, angl. charismatic, iz ↑karizma
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo] 1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑kila
klén2 kléna kléno pridevnik [klén] 1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz ↑(je)klen; manj verjetno h ↑kliti - več ...
kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast] 3. v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran
STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan ETIMOLOGIJA: ↑koder
kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast] ETIMOLOGIJA: ↑kotanja
kremíran kremírana kremírano pridevnik [kremíran] ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: upepeljen
ETIMOLOGIJA: ↑kremirati
lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast] ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast
ETIMOLOGIJA: ↑lijak
líjast líjasta líjasto pridevnik [líjast] ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; SINONIMI: lijakast
STALNE ZVEZE: lijasta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lij
lístičast lístičasta lístičasto pridevnik [lístičast] ki spominja na lističe ali je tak kot pri lističih
STALNE ZVEZE: lističasta goba ETIMOLOGIJA: ↑listič
literarizíran literarizírana literarizírano pridevnik [literarizíran] ki je napisan kot literarno delo ali vključuje literarne prvine
ETIMOLOGIJA: ↑literarizirati
máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] 1. manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola1.1. manj formalno ki je posledica prekomernega uživanja alkohola
ETIMOLOGIJA: ↑maček
máčkast2 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] ETIMOLOGIJA: ↑maček, ↑mačka
markíran markírana markírano pridevnik [markíran] 2. ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave
3. ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
medonôsen medonôsna medonôsno pridevnik [medonôsən] ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medovit
STALNE ZVEZE: medonosna čebela ETIMOLOGIJA: iz nositi med
medovít medovíta medovíto pridevnik [medovít] ki ima, daje medičino ali mano, iz katerih čebele izdelujejo med; SINONIMI: medonosen
ETIMOLOGIJA: ↑med
mizogín2 mizogína mizogíno pridevnik [mizogín] 1. ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je prepričan o njihovi manjvrednosti1.1. ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje
ETIMOLOGIJA: (po zgledu angl. misogynistic iz) ↑mizogin
mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən] 1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne dosegajo zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat] ETIMOLOGIJA: ↑moka
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš ETIMOLOGIJA: ↑moka
móknat móknata móknato pridevnik [móknat] 3. ki je posut z moko ali umazan od moke
ETIMOLOGIJA: ↑moka
mukotŕpen mukotŕpna mukotŕpno pridevnik [mukotə̀rpən] ki povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mȕkotr̄pan iz ↑muka + ↑trpeti
múltilaterálen múltilaterálna múltilaterálno pridevnik [múltilaterálən] 1. ki zadeva, vključuje več strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. multilateral, frc. multilatéral iz nlat. multilateralis, iz lat. multus ‛mnog’ + laterālis ‛stranski’
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen] 1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela1.1. ki je s čim napolnjen
2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran] 2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: ↑nakodrati
nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran] ETIMOLOGIJA: ↑nalakirati
nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən] 1. ki nima enakih pravic in dolžnosti1.1. ki kaže, izraža odsotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakopraven
nèenakovréden nèenakovrédna nèenakovrédno pridevnik [nèenakowrédən] 1. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakopraven
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakovreden
nèiznajdljív nèiznajdljíva nèiznajdljívo pridevnik [nèiznajdljíu̯ nèiznajdljíva nèiznajdljívo] 1. ki ni sposoben hitro najti ustrezne, stanju primerne rešitve1.1. ki kaže, izraža tako nesposobnost
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑iznajdljiv
nèjéšč nèjéšča nèjéšče pridevnik [nèjéšč] ki nerad, malo jé, ne more jesti
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑ješč
nèpasterizíran nèpasterizírana nèpasterizírano pridevnik [nèpasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki nepasterizirani ki ni pasteriziran
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑pasteriziran
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən] 1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga2.1. ki kaže, izraža tak odnos
3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑strpen
nètalentíran nètalentírana nètalentírano pridevnik [nètalentíran] ki nima prirojene sposobnosti, da bi kaj delal (zelo) dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑talentiran
nèzamisljív nèzamisljíva nèzamisljívo pridevnik [nèzamisljíu̯ nèzamisljíva nèzamisljívo] 1. ki si ga ni mogoče zamisliti
2. ekspresivno ki obstaja v veliki meri
ETIMOLOGIJA: ↑ne + zamisljiv iz ↑zamisliti
nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən] 1. ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj1.1. ki kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
2. ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov2.1. ki kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
novelíran novelírana novelírano pridevnik [novelíran] ETIMOLOGIJA: ↑novelirati
obrásel obrásla obráslo pridevnik [obrásəu̯ obrásla obráslo] 1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obraščen
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
obráščen obráščena obráščeno pridevnik [obráščen] 1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obrasel
2. ki si naredi nove poganjke; SINONIMI: obrasel
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən] 1. pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja
STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn] pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran] 1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko
2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu
3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: ↑okupirati
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava ETIMOLOGIJA: ↑osiveti
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo] 1. ki ne reže, ne seka več dobro
2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top 2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
ozkogléd ozkogléda ozkoglédo pridevnik [oskoglét oskogléda oskoglédo] 1. navadno slabšalno ki presoja, vrednoti tako, da upošteva samo določena merila, ki ne zajemajo pojava v celoti; SINONIMI: navadno slabšalno ozkogleden 1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako presojanje, vrednotenje; SINONIMI: navadno slabšalno ozkogleden
ETIMOLOGIJA: iz ozko gledati
ozkogléden ozkoglédna ozkoglédno pridevnik [oskoglédən] 1. navadno slabšalno ki presoja, vrednoti tako, da upošteva samo določena merila, ki ne zajemajo pojava v celoti; SINONIMI: navadno slabšalno ozkogled 1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako presojanje, vrednotenje; SINONIMI: navadno slabšalno ozkogled
ETIMOLOGIJA: ↑ozkogled
paródičen paródična paródično pridevnik [paródičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. parodisch, frc. parodique, glej ↑parodija
pasterizíran pasterizírana pasterizírano pridevnik [pasterizíran] v nekaterih zvezah v obliki pasterizirani pri katerem so s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C mikroorganizmi uničeni z namenom zagotavljanja obstojnosti, varne uporabe živila
ETIMOLOGIJA: ↑pasterizirati
personalizíran personalizírana personalizírano pridevnik [personalizíran] 1. ki je prilagojen, izdelan takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika1.1. ki je zapolnjen z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
ETIMOLOGIJA: ↑personalizirati
pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən] 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled 1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: črnogled
2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej ↑pesimizem
piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən] STALNE ZVEZE: piramidalni sistem ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz ↑piramida
piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast] STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec ETIMOLOGIJA: ↑piramida
plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast] 1. v nekaterih zvezah v obliki plišasti ki je prekrit, obšit s plišem
2. ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti
ETIMOLOGIJA: ↑pliš
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen 1.1. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očiščen
ETIMOLOGIJA: ↑počistiti
pokákan pokákana pokákano pridevnik [pokákan] evfemistično ki je po izločanju umazan z iztrebki
ETIMOLOGIJA: ↑pokakati
polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran] 1. na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑polakirati
polnoléten polnolétna polnolétno pridevnik [pou̯nolétən] 1. v nekaterih zvezah v obliki polnoletni ki dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo tisti, ki dosegajo zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in imajo zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
1.2. ekspresivno pri katerem je od začetka obstoja preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
2. kot samostalnik v obliki polnoletni, polnoletna kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti; SINONIMI: polnoletnik
ETIMOLOGIJA: iz polna leta
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt] 2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑zaprt
pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan] ETIMOLOGIJA: ↑pomokati
poniglàv ponigláva poniglávo tudi ponigláv ponigláva poniglávo tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglàu̯ ponigláva poniglávo] tudi [ponigláu̯ ponigláva poniglávo] tudi [poníglau̯ poníglava poníglavo] 1. slabšalno ki kaj prikriva, naklepa1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prikrivanje, naklepanje
2. ekspresivno ki je nagajiv, navihan
ETIMOLOGIJA: verjetno < *ponikloglav, iz ↑ponikniti + ↑glava, prvotno torej *‛takšen, ki gleda dol, v tla’ - več ...
populáren populárna populárno pridevnik [populárən] 1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
posivél posivéla posivélo tudi posivèl posivéla posivélo pridevnik [posivéu̯ posivéla posivélo] tudi [posivȅu̯ posivéla posivélo] 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: osivel
ETIMOLOGIJA: ↑posiveti
povešàv povešáva povešávo pridevnik [povešàu̯ povešáva povešávo] ki se pri rasti upogiba, usmerja navzdol
ETIMOLOGIJA: ↑povešati
pozdrávljen pozdrávljena pozdrávljeno pridevnik [pozdráu̯ljen] 1. ki ne povzroča več bolečin, motenj v delovanju organizma
2. kot medmet uporablja se, ko govorec koga pozdravi2.1. kot medmet, ekspresivno uporablja se, ko govorec koga ali kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
STALNE ZVEZE: Lepo pozdravljeni! ETIMOLOGIJA: ↑pozdraviti
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən] 1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] 1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
predizpôlnjen predizpôlnjena predizpôlnjeno pridevnik [predispôu̯njen] ki je predhodno izpolnjen
ETIMOLOGIJA: iz predizpolniti iz ↑pred + ↑izpolniti
prehláden prehládna prehládno pridevnik [prehládən] ETIMOLOGIJA: ↑hladen
prehlajèn prehlajêna prehlajêno pridevnik [prehlajèn] 2. ki ga prizadene vnetje sluznice
ETIMOLOGIJA: ↑prehladiti
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni] STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo ETIMOLOGIJA: ↑prislov
pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast] ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih
STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak ETIMOLOGIJA: ↑prst
purístičen purístična purístično pridevnik [purístičən] 1. navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno čistunski 1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako prizadevanje; SINONIMI: navadno slabšalno čistunski
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. puristisch, glej ↑purist
razoglàv razogláva razoglávo tudi razogláv razogláva razoglávo pridevnik [razoglàu̯ razogláva razoglávo] tudi [razogláu̯ razogláva razoglávo] ETIMOLOGIJA: raz v pomenu ‛dol, z’ + ↑glava
résast résasta résasto pridevnik [résast] STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar ETIMOLOGIJA: ↑resa
romansíran romansírana romansírano pridevnik [romansíran] ki je napisan v obliki romana ali vključuje prvine romana
ETIMOLOGIJA: iz romansirati, prevzeto iz frc. romancer, iz ↑roman
sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən] 1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali željo po njem
2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej ↑sadizem
sámozavésten sámozavéstna sámozavéstno pridevnik [sámozavéstən] 1. ki je prepričan o svojih sposobnostih, znanju, moči1.1. ki kaže, izraža tako zaupanje, prepričanje vase
ETIMOLOGIJA: ↑samozavest
sankcioníran sankcionírana sankcionírano pridevnik [sankcijoníran] na katerega se nanaša v pravnem pravilu določena negativna posledica ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom
ETIMOLOGIJA: ↑sankcionirati
sarkástičen sarkástična sarkástično pridevnik [sarkástičən] 1. ki ima kritičen, posmehljiv, zajedljiv odnos do koga, česa, ki se navadno kaže z uporabo besed, ki sporočajo nasprotno od svojega pomena1.1. ki kaže, izraža tak odnos
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sarkastisch iz gr. sarkastikós ‛posmehljiv, porogljiv’, glej ↑sarkazem
satíričen satírična satírično pridevnik [satíričən] 1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, kritizira na oster, posmehljiv način
2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. satiricus iz ↑satira
simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən] 1. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski 1.1. v nekaterih zvezah v obliki simbiotični, ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo sobiva s kom v odvisnem razmerju; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
2. ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza
sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast] ETIMOLOGIJA: ↑siv
skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran] 2. v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran
ETIMOLOGIJA: ↑skodrati
spredèn spredêna spredêno in sprêden sprêdena sprêdeno tudi spréden sprédena sprédeno pridevnik [spredèn] in [sprêden] tudi [spréden] 1. ki nastane iz kosmov s sukanjem, tanjšanjem
2. ekspresivno ki je narejen, zasnovan tako, da so posamezne enote med seboj povezane
ETIMOLOGIJA: ↑spresti
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti] 1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən] 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga1.1. ki kaže, izraža tak odnos
2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: ↑strpeti
strúžen strúžena strúženo pridevnik [strúžen] v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju oblikovan z odrezovanjem tankih plasti
ETIMOLOGIJA: ↑stružiti
talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ki ima prirojeno sposobnost, da kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑talent
transverzálen transverzálna transverzálno pridevnik [transverzálən] 1. ki je pravokoten na podolžno stran, os
2. ekspresivno ki povezuje, združuje različne strani, stališča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. transversal) iz srlat. transversalis iz lat. transversus ‛ležeč poprek, počez, prečen’ iz transvertere ‛preokreniti’
trílaterálen trílaterálna trílaterálno pridevnik [trílaterálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. trilateral, frc. trilatéral iz nlat. trilateralis, iz ↑tri + laterālis ‛stranski’
uhàt uháta uháto pridevnik [uhàt] ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje
STALNE ZVEZE: rjavi uhati netopir, uhati klobučnjak, uhati netopir ETIMOLOGIJA: ↑uho
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn] 1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiran
2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] 1. ki je pritrjen na določenem mestu
2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [wretênast] 2. v obliki vretenasti ki ima del, ki spominja na vreteno 2.
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
zabetoníran zabetonírana zabetonírano pridevnik [zabetoníran] 1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran 1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: ↑zabetonirati
zagovéden zagovédna zagovédno pridevnik [zagovédən] 1. slabšalno ki je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako nekulturnost, brezobzirnost
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
zdresíran zdresírana zdresírano pridevnik [zdresíran] 1. ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: ↑zdresirati
zelenoók zelenoóka zelenoóko pridevnik [zelenoók] ETIMOLOGIJA: ↑zelen + ↑oko
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen] 1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
žájfast žájfasta žájfasto pridevnik [žájfast] neformalno v katerem so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje nastopajočih likov
ETIMOLOGIJA: ↑žajfa
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
žámetast žámetasta žámetasto pridevnik [žámetast] 3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten
STALNE ZVEZE: žametasti goban ETIMOLOGIJA: ↑žamet
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən] 3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast
4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina ETIMOLOGIJA: ↑žamet
žárek2 žárka žárko pridevnik [žárək] 1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
1.2. ki spominja na to lastnost
2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
asertóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
dolóčen -čna -o prid., dolóčnejši (ọ́) podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: nihče mu ni dal določnega odgovora;
zahtevam določno izjavo;
izreči o tem določno mnenje / misel je dobivala določnejšo obliko
♦ jezikosl. določna glagolska oblika oblika, ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način; osebna glagolska oblika; določna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje večjo določenost, pogosto oblikovno, naglasno drugačnadolóčno prisl.:
oče se ni določno izrazil; povedal mu je samo na splošno, ne pa določno; stvari je treba določneje razmejiti; šele zdaj je določneje videl njen obraz; sam.: izvedel ni nič določnega
implicírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vsebovati, pa ne določno izražati: koeksistenca implicira tudi bolj intenzivne kulturne odnose implicíran -a -o:
vsa ta dejstva so implicirana v avtorjevem pripovedovanju
implícite prisl. (ȋ)
knjiž. vsebovano, pa ne določno izraženo: avtor eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / v sodbi je implicite zajeto tudi njegovo stališče vključno
implicíten -tna -o prid. (ȋ) ki je vsebovan, pa ne določno izražen, sovseben: tekst je implicitna kritika;
vse to ima svojo implicitno logiko
♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbeimplicítno prisl.:
implicitno izražena misel
implikácija -e ž (á)
knjiž. kar je vsebovano, pa ne določno izraženo: razlagati implikacije / skušal se je izogniti političnim implikacijam
♦ filoz. zveza med stavki, ki povezuje odnos med razlogom in posledico
izráziti -im dov. (á ȃ) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke;
burno izraziti svoja čustva;
javno, pisno izraziti svoje zahteve;
izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko;
izraziti soglasje z gibom glave;
preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
♦ jezikosl. izraziti začudenje z medmetom 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize;
izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo;
izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je;
izraziti sožalje svojcem umrlega;
udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 × 3;
izraziti vrednost blaga v dolarjih;
izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično izráziti se
1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
// publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
// pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela
izrážen -a -o:
javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih
izrécen -cna -o prid. (ẹ̄) jasno, določno izražen: odšel je kljub izrecni prepovedi;
doštudiral je na izrecno materino željo izrécno
prislov od izrecen: tega avtor izrecno ne omenja, poudarja; potrdilo dobite samo, če ga izrecno zahtevate
// v členkovni rabi samo, le2: predstava je izrecno za povabljence
litóta -e ž (ọ̑)
lit. besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem: pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
nèdolóčen2 -čna -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni določen, ni jasen: dal mu je nedoločen odgovor; nedoločne izjave / sence nedoločnih oblik / obleka nedoločne barve nedoločljive
♦ jezikosl. nedoločni zaimek zaimek, ki ne kaže določno na predmetnost; nedoločna glagolska oblika neosebna glagolska oblika; nedoločna oblika pridevnika oblika kakovostnega pridevnika, ki označuje še neomenjeno, neznano lastnost
sòvsében -bna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
ki je vsebovan, pa ne določno izražen: sovsebni dokaz
vŕsta -e ž, rod. ed. stil. vrsté (ŕ) 1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri: vrsta se je pretrgala, strnila;
otroci so naredili vrsto;
poravnati vrsto;
stopiti iz vrste;
vključiti se v vrsto;
dolga, ravna vrsta;
stoji v prvi vrsti / pred delavnico so se sušile vrste loncev; travnik je bil obdan z vrsto topolov; pokazal je vrsto belih zob / dobiti sedež v drugi vrsti parterja skupini sedežev, razvrščenih drug poleg drugega od ene strani parterja do druge; izkopal je dve vrsti krompirja; ima nekaj vrst vinograda / posaditi sadike v vrsto; postaviti se v vrsto; zrna na storžih so razvrščena v pravilnih vrstah; hiše stojijo v vrsti // kar tvori več ljudi, zbranih kje v določenem redu z namenom, da kaj dobijo, opravijo: pred blagajno je vrsta; pred trgovinami stojijo vrste / vrsta za kruh, vstopnice / uvrstiti se, zapisati se v vrsto za kaj / odstopiti, rezervirati komu vrsto za avtomobil mesto v seznamu2. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri: natipkati štiriindvajset vrst na stran;
pri branju je izpustil, preskočil vrsto;
nečitljive, slabo odtisnjene vrste;
presledek med vrstami / pustiti eno vrsto prazno prostor za tako enoto; napisal je prvo vrsto pesmi verz, vrstico// tisk. kovinska ali na film narejena predloga za tiskanje, ki obsega tako enoto: razmakniti, spirati vrste / strojna vrsta; stroji za ulivanje vrst // nav. mn., ekspr. besedilo, sestavek: te vrste so napisane samo vam; ko boste brali te vrste, bom že daleč 3. z rodilnikom večja množina sledečih si pojavov, stvari: to sklepanje je potrdila vrsta dogodkov;
sledila je vrsta odločitev;
vrsta potresnih sunkov // večje število česa sploh: o tem je napisana že vrsta knjig; razpravljajo o vrsti gospodarskih vprašanj / s tem se ukvarja že vrsto let 4. mn., s prilastkom celota pripadnikov, članov kake stranke, poklicne, socialne skupine, vojske: stranka izpopolnjuje, širi svoje vrste;
te šole so bile nedostopne otrokom iz delavskih vrst iz delavskega sloja / z oslabljenim pomenom: polemika v odvetniških vrstah med odvetniki; nemiri v študentskih vrstah med študenti// vojaki, vojska, razporejena za boj: med vrstami se je raznesla vest, da se nasprotnik umika; prebili so se skozi sovražnikove vrste 5. navadno s prilastkom kar v okviru kake celote tvorijo posamezne stvari z določeno skupno lastnostjo: navesti vrsto in kakovost blaga;
uporabiti dve vrsti črk za tiskanje;
vrste energije, postopkov;
govedina in druge vrste mesa;
predmeti iste vrste / ni človek moje vrste; nova vrsta mednarodnega financiranja nov način / z oslabljenim pomenom: ta dekleta so lahke vrste lahka; njegova služba je posebne vrste posebna; dobiti razne vrste pomoč razno, različno pomoč; ekspr. je tat redke vrste poseben, nenavaden// z oslabljenim pomenom, z zaimkom poudarja ali daje kakovostni pomen zaimkom: on je druge vrste človek drugačen; to je neke vrste kozmopolitizem nekak; te, take vrste ljudje mu niso všeč ti, taki ljudje; izdeluje opremo vsake vrste vsakršno, zelo različno6. kar v okviru celote tvorijo posamezne rastline ali živali, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo: onesnaževanje ogroža nekatere drevesne vrste;
spreminjanje rastlinskih vrst;
iztrebljanje živalskih vrst / zgodnje vrste krompirja sorte// biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu: dvobesedno poimenovanje vrst; rod in vrsta / endemna vrsta omejena na določen kraj, določeno območje7. v zvezi z biti, priti in z na izraža mesto, položaj v zaporedju, na katerem je kdo ali kaj, ko more ali mora uresničiti, pretrpeti določeno dejanje ali stanje: priti na vrsto;
biti na vrsti za plačilo / na tebi je vrsta, da poročaš; ko je prišla vrsta nanj, je vstopil / ekspr. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta vendar bo tudi on zbolel, umrl; nesreče so na vrsti vsak dan se vrstijo8. s prilastkom stopnja kakovosti: blago druge, prve vrste;
prenočevati v hotelu druge vrste slabšem;
človek je bitje najvišje vrste najvišje;
bila je šivilja prve vrste zelo dobra// v prislovni rabi, v zvezi v prvi vrsti izraža, da ima kaj prednost pred vsem drugim: v prvi vrsti so morali graditi šole / ne kupujem ženskih revij, v prvi vrsti, ker me dolgočasi moda / knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim posebno, zlasti9. nar. pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2:
raztrositi vrste / pokosil je dve vrsti 10. nekdaj ruska dolžinska mera, približno 1.050 m: prehoditi trideset vrst
● star. njegovi deželi ni vrste enake; pog. držati komu vrsto stati v vrsti namesto koga; star. Slovence so hoteli izbrisati iz vrste narodov jih narodno zatreti; učiteljica kliče otroke po vrsti povrsti; to je napisano, povedano med vrstami tako, da se lahko ugotovi iz celote, ne da bi bilo določno izraženo; njihovo kulturo je mogoče postaviti v isto vrsto s starimi kulturami je tem enakovredna; ekspr. biti, stati v boju za mir v prvih vrstah biti med najbolj prizadevnimi; ekspr. ta stvar je nadloga prve vrste zelo velika
♦ fot. zaslonska vrsta zaporedje zaslonskih števil; geogr. gorska vrsta gorska veriga; glasb. vrsta v dodekafoniji in serialni glasbi vnaprej določeno zaporedje dvanajstih različnih tonov v okviru oktave, veljavno za celo skladbo ali njen del; serija; jezikosl. besedna vrsta vrsta besed z istimi oblikoslovnimi značilnostmi, sintaktičnimi funkcijami in pomenom; glagolska vrsta skupina glagolov pri delitvi glagolov glede na isto sedanjiško ali nedoločniško pripono; kor. vrsta plesalci, stoječi drug poleg drugega in obrnjeni v eno smer; odpirati vrste razdeljevati vrste tako, da se del vrste premika v eno smer, del pa v drugo; lit. književna vrsta najvišja sistematska skupina pri delitvi književnih del; mat. vrsta matematični izraz, ki ima obliko neskončne vsote; divergentna, konvergentna vrsta; obrt. vrsta kar tvorijo petlje, stoječe druga poleg druge od ene strani pletenine do druge; strojn. tolerančna vrsta tolerančna polja, ki se med seboj razlikujejo po tolerančnih enotah; šah. vrsta vsako od vodoravnih zaporedij polj na šahovnici; osnovna vrsta na kateri stojijo figure na začetku partije; šport. krilska vrsta igralci, ki povezujejo obrambo in napad, zlasti pri nogometu; napadalna vrsta igralci pri nekaterih igrah z žogo, ki igrajo zlasti v napadu; telovadna vrsta telovadci, ki skupno nastopajo ali tekmujejo; prim. povrsti
vrstíca1 -e ž (í) 1. grafična enota iz znakov, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri: na strani je štiriindvajset vrstic;
označiti slabo odtisnjene vrstice;
goste vrstice / napisati, prebrati nekaj vrstic / rač. orodna vrstica del slike na računalniškem zaslonu, kjer so druga poleg druge v eni smeri razvrščene ikone// tisk. kovinska ali na film narejena predloga za tiskanje, ki obsega tako enoto: razmakniti vrstico; stroj za postavljanje vrstic // nav. mn., ekspr. besedilo, sestavek: ko boste prejeli te vrstice, bom že daleč; pisec teh vrstic je dogodek sam doživel 2. lit. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena grafična enota pesniškega besedila: kitice imajo štiri vrstice;
rimane vrstice / dolga, kratka vrstica; dvodelna vrstica dolga vrstica, sestavljena iz dveh kratkih; pripovedna dolga vrstica dvodelna vrstica s štirimi naglašenimi in poljubnim številom nenaglašenih zlogov
● prebrati kaj med vrsticami ugotoviti kaj iz celote, ne da bi bilo določno izraženo
♦ lit. vsak od oštevilčenih, tradicionalnih členov, delov poglavja Biblije, Korana; rač. statusna vrstica sporočilna vrstica na ekranu računalnika, ki služi izpisovanju obvestil, ki nam jih posreduje program; rad. del slike na televizijskem zaslonu, ki jo vzbudi elektronski curek na poti od enega roba do drugega; rel. pri verskem obredu govorjeno ali peto kratko besedilo, stavek voditelja, ki mu sledi odgovor vseh; verzet
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dolóčen2 -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) premalo ~ odgovor
dolóčni -a -o (ọ́) jezikosl.: ~ glagol; ~a oblika pridevnika
dolóčno -ega s, pojm. (ọ́) izvedeti kaj ~ega
dolóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
dolóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ se izraziti o čem; ~eje razmejiti stvari
eksplicíran -a -o (ȋ) neobč. jasno ~ problem |določno izražen, razložen|
eksplicíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. |določna izraženost, razloženost|
implicíran -a -o (ȋ) izobr. Kritika v spisu je ~a |sovsebna; vsebovana, ne določno izražena|
implicíranost -i ž, pojm. (ȋ) izobr.
implicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; implicíranje (ȋ) izobr. |sovsebljati; vsebovati, ne določno izražati|
implícite nač. prisl. (ȋ) izobr. |sovsebno, ne določno izraženo|: Avtor ~ ohranja humanistične ideale
implicíten -tna -o (ȋ) izobr. |sovseben, ne določno izražen|: ~a kritika v besedilu
implicítni -a -o (ȋ) mat. ~a oblika funkcije
implicítno nač. prisl. (ȋ) izobr. |sovsebno, ne določno izraženo|: ~ povedana misel
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
implicírati -am
nedov.kaj vsebovati, pa ne določno izražati
implicítno nač. prisl. knj.izroč. izraža, da je kaj vsebovano, pa ne določno izraženo
izostríti -ím
dov.1.
kaj povečati sposobnost za sprejemanje dražljajev 2.
kaj narediti kaj vsebinsko, oblikovno bolj opredeljeno, določno
izrécni -a -o
prid. ki je jasno, določno izražen
izrécno nač. prisl. izraža, da je kaj jasno, določno izraženo
nèdolóčnost -i
ž značilnost česa, kar ni določno, jasno
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta,
bíti kómu tŕn v pêti,
bíti kómu za petámi,
brúsiti pête,
iztégniti pête,
kàr nêsejo pête kóga,
kot da gorí pod petámi kómu,
ne séči kómu niti do pêt,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
pête pokazáti,
pête so zasrbéle kóga,
pête srbíjo kóga,
pod petámi gorí kómu,
postájati tŕn v pêti kóga,
postáti tŕn v pêti kóga,
stégniti pête
vrstíca Frazemi s sestavino vrstíca:
bráti med vrstícami
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
domȃla člen.
vesọ̑lje -a s
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk-Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zmanjšateljnost [
]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem; litota
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
določljíva terjátev -e -tve ž
právna nègotôvost -e -i ž
Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini
bel bela belo
pridevnik
ƀìəu̯
bel
ƀìəu̯ srẹ́ːjšče
ta ƀìəwa plùːzna
črn črna črno
pridevnikčə̀rn̥
črn
čə́rno m̥ pa rúːso
sa mẹ́ːlẹ čə́rne ǥwáːnte
ta čə̀ʀne ƀúːʀtax, ta ƀìəwa plùːzna
ta čə̀rne [facalẹ́ːte] sa mẹ̀ːlẹ ˈƀəĺ za paǥˈräƀ
črnel črnela črnelo
pridevnikrdeč
móːja stríːna j šˈwa k ađvẹ́ːntu ˈwəsčas‿(s)tìːstm̥ [...] facalẹ́ːtam […] ta čə̀rnm̥ pa ta čərnìəlm̥
debèl debéla debélo
pridevnikđˈƀou̯
debel
ađẹ́ːja je ƀˈwa màːu̯ ˈƀəl đbẹ́ːwa
dolg dolga dolgo
pridevnikdọ̀ːx, đọ̀ːu̯x
dolg
đọ́ːǥa čìːkl’a
ǥwàːntəc je ˈƀiu̯ màːu̯ ˈbəl dọ̀ːx, đa je .. pakrìːu̯ tùːđẹ sráːjclẹ
sa mẹ́ːlẹ đọ́ːje waséː
ta đòːu̯je pelarìːne
đọ́ːje [...] ǥàːte
domač domača domačo
pridevnikki je domače izdelave
sn̥ se ˈki na pùː‿(u)bríːsawa z damáːča áːntxa, zaˈto k je ƀwa rúːfasta
ta damàːčẹ štọ̀ːf
ta [...] đamáːča ˈnət
ta đamàːče rjúːše
fajn fajn fajn
pridevnikfàːjn
boljši, izbran
xˈkə fàːjn štọ̀ːf
za u̯ cíərku sa mẹ́ːlẹ ˈwəsčəs ta fàːjn ǥˈwant
ta fàːjn čìəu̯l’e
foliš foliš foliš
pridevnik
glih glih glih
pridevnikenak
ˈto je naǥə̀ʀƀan ta ǥlìːx štọ̀ːf
grob grob grob
pridevnikǥròːƀ
grob
ki ni dokončno izdelan, obdelan
tọ̀ːtẹ sa ˈbəl’ ta fàːjn čìəvl’e, póːle màːm še drùːje, k sa màːu̯ ƀəl ǥròːƀ
ta ǥʀòːƀ ˈnət
hekljan hekljana hekljano
pridevnikxèːkl’an, ˈxekl’ən
kvačkan
cìəu̯ xèːkl’an m̥ pa ađ níːtẹ narèːđ
lahek lahka lahko
pridevnikˈwəxək
lahek
z razmeroma majhno težo
kóːcn̥ je pa ˈƀəl ˈwəxək
ˈwəxka .. plùːzn̥ca
ˈƀəl ˈwəxče [čìəul’e]
ˈƀəl ˈwəxək [štọ̀ːf]
mehek mehka mehko
pridevnikmehek
[čìəu̯l’e] sa ƀˈlẹ xˈkə ˈməxče
navaden navadna navadno
pridevniknawàːđn̥
navaden, vsakdanji
nawàːđn̥ ǥˈwḁnt
ta nawàːđna áːntxa
ta nawàːđn̥ [facaˈlat]
nizek nizka nizko
pridevnikníːzək
nizek
níːšče pẹ́ːte
ta nìːšče čìəu̯l’e
ohcetni ohcetna ohcetno
pridevnikòːxcitnẹ
poročni
òːxcitnẹ ǥˈwḁnt
òːxcitna jàːkna
ta òːxcitne čìəu̯l’e
ozek ozka ozko
pridevnikwóːzək, óːzək
ozek
ki se tesno prilega telesu
đọ́ːǥa m̥ pa wóːz̬ka [čìːkl’a]
ponucan ponucana ponucano
pridevnikpanùːcan
ponošen
tọ̀ːte [facaˈlat] je žìːdast tùːđẹ [...] je cìəu̯ panùːcan žìə
ta [...] lìəpe ǥòːjzərje, ˈna tìːste ta panùːcane
rožnast rožnasta rožnasto
pridevnikròːžnəst
rožast
ta lẹ́ːđək đẹ́ːčle sa pa mẹ́ːlẹ ròːžnasta àːu̯ƀa
spodnji spodnja spodnjo
pridevnikspodnji
spùəđn’e čìːkl’e
spùəđn’e xwáːče
ta spùəđn’e rjúːše
srebrn srebrna srebrno
pridevniksrebrn
iz srebra
zwáːte ƀər sraƀə̀rne
stàr stára stáro
pridevniksˈtar
star
n̥ ǥˈwant, zˈwa sˈtar
ta stàːrẹ štọ̀ːf
širòk širôka širôko
pridevnikšˈrak
1. širok
ki ohlapno stoji na telesu
tùːkale je òːnlíːǥenđ̭ m̥ pa póːle je šrọ́ːko
2. širok
ki ima med najbližjima koncema veliko razsežnost
kàːče šlaƀàːnče sə mẹ́ːle šrọ́ːče məšẹ́ːtne
šˈrak ƀəl wóːzək máːšn̥
štikan štikana štikano
pridevnikštíːkan
vezen
n̥ fìərǥòːŋk máːu̯ ƀəl dọ̀ːx, [...] tọ̀ːt je zˈwə fàːjn m̥ pa štíːkan tùːđẹ
je štìːkano tùːkale z wə̀rxa
štíːkana [rjúːxa]
štrajfast štrajfast štrajfast
pridevnikštráːjfəst
črtast
štráːjfəst ròːƀ [u facalíətọ]
štràːjfəstə štọ̀ːf
ọ́ːnasta štʀáːjfəsta čìːkl’a
težek težka težko
pridevnikˈtəžək
težek
màːm še zđẹ̀ːj tọ̀ːte móːntl̥ne [...] ˈtəšče
ˈtəž̬ka jàːkna
visòk visôka visôko
pridevnikƀəˈsak
visok
ƀəˈsak kràːǥl̥č
ƀəsọ́ːče čìəu̯l’e žːnùːrẹ
volnast volnasta volnasto
pridevnikọ́ːnast, óːu̯nast
volnen
ọ́ːnast gˈwant/facaˈlat
ọ́ːnasta štʀáːjfəsta čìːkl’a
zgorenji zgorenja zgorenjo
pridevnikzgornji
ta zǥarìːn’e [rjúːše]
zimski zimska zimsko
pridevnikzimski
zìːmska jàːkna
zìːmšče xwáːče
zlat zlata zlato
pridevnikzwàːt
zlat
zwàːt [míəđər]
zwáːta žnùːra
fàːjn àːu̯ƀe, čə́rne m̥ pa zwáːte záːđẹ
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?
Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.
Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?
Pozimi obujemo bombažne nogavice.
Stekleni kozarci se razbijejo.
Določna/nedoločna oblika pridevnika »srečen«Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan?
Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki.
Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Določna in nedoločna pridevniška oblika pridevnikov »domač« in »kupljen«
Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
- V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
- V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
- Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
- Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
- Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
- Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
- Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
- Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
- To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
- Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
- Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
- Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
- Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).
Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščineZanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti
to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Izbira pridevnika: »visokointenzivni intervalni trening« – HIITzanima me kakšna je prava oblika zapisa za trenutno zelo popularne treninge HIIT (angl. High Intensity Interval Training), ki jih ponujajo mnogi športni in fitness centri.
Kateri je pravilen zapis:
- visoko intenzivni intervalni trening
intenzivni = določni pridevnik
Pri njem se vprašamo s kateri. Kateri trening? Intenzivni.
ali
- visoko intenziven intervalni trening
intenziven = nedoločni pridevnik
Pri njem se vprašamo s kakšen. Kakšen trening? Intenziven.
Izrazje s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije
Na vas se obračam z vprašanji o pravilni rabi naslednjih besed/besednih zvez s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije:
- Individualen rehabilitacijski načrt / individualni rehabilitacijski načrt (gre za dokument = načrt aktivnosti za posameznega uporabnika)
- Individualizirani načrt podpore / individualni načrt podpore (gre za dokument = načrt podpore za konkretnega uporabnika, glede na njegove potrebe)
- Rehabilitant / rehabilitand (nanaša se na uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije, iz besede rehabilitacije naj bi tudi prišla ta izpeljanka, vendar se jo različno uporablja)
- Informirana odločitev (informed decision)
Jezikovna izbira: »tekmujoč« in »tekmovalen«Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Kaj pomeni izraz »operativa« in kako ga uporabljamo?
V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.
Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?
Nihanja med določno in nedoločno obliko pridevnika
Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?
a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)
b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.
c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.
Oblika pridevnika, ki ga opisno stopnjujemo: »najbolj priljubljen«Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna za besedne zveze tipa najbolj priljubljen igralec / najbolj priljubljen video posnetek / najbolj priljubljen film.
Ta vir (http://www.lektorsko-drustvo.si/vsebina/Pridevniška beseda, maj-junij 2014.pdf) se zdi, da narekuje rabo nedoločne oblike, a nisem povsem prepričana (glejte: Stopnjevanje (kadar ne gre za stopnjevanje s priponskim obrazilom) že samo po sebi narekuje rabo nedoločne oblike pridevnika).
Lahko pojasnite, prosim?
Pridevniška oblika: »začasen« ali »začasni« odklon?V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!
Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.
»Prost« ali »prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala«?
Kako je z določno/nedoločno obliko pridevnika v stalnih besednih zvezah oziroma terminih in v naslovih knjig, poglavij, listin itd.? Primer: prost ali prostipretok oseb, blaga, storitev in kapitala (v Evropski uniji ustaljen izraz za označevanje štirih svoboščin)?
Svojilni izrazi in oblika pridevnika: »Toni in njegova mala/majhna ponev«Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?
Tehnični ali tehničen dolg?Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.
Ujemanje s številom 101
Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.
Velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek?Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Žepni odlagalnik
Iščem ustrezno slovensko poimenovanje za predmet (in skulpturo na razstavi Franca Soline, doktorja računalništva in kiparja), ki se v nemščini imenuje Taschenleerer , v francoščini pa vide-poche . Gre za podstavek, na katerega se odloži predmete iz žepa. Po mojem mnenju predlogi pladenj , podstavek za drobnarije in odlagalnik ( odlagalnik se uporablja predvsem za odlaganje papirja) niso ustrezni. Verjetno bi moral biti v (novi) besedi omenjen tudi žep , saj gre za odlaganje iz žepa. Razmišljala sem o predlogih spraznižep in praznižepnik . Kaj mi svetujete?
Število zadetkov: 274