obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

priredíti1 -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko/oblikovno ustrezno narediti, pripraviti kaj
Priredila (jim) je besedilo (za nastop).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Priredili so krmišča za divjad.
2.1.
kdo/kaj urediti na novo kaj
Stroj je preuredil (na elekrični pogon).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Dogodek so priredili /do najmanjših podrobnosti/.
3.1.

Znanstvenik bo priredil predavanje (tudi pri nas).
4.
iz matematike kdo/kaj urediti čemu kaj
Številu so priredili njegov kvadrat.
5.
iz muzikologije kdo/kaj namensko napraviti, pripraviti kaj iz česa / za koga/kaj
Skladbo za mešani zbor je priredil za moški zbor za posebno priložnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ujéti ujámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Policisti/Policija so/je ujel-i/-a osumljenca.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj tesno obdati koga/kaj
/Komaj/ je ujel klobuk.
3.
kdo/kaj onemogočiti koga/kaj
Lovci so ujeli pet fazanov in divjega lovca.
4.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujeli so tatu (pri dejanju).
5.
kdo/kaj nepričakovano dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na prazne obljube/.
6.
kdo/kaj uspešno doseči koga/kaj
/S kolesom je kmalu ujel soseda.
7.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
8.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ujel jo je /na samem/.
9.
kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj v/na kaj / kam
V daljnogled je ujel letalo.
10.
čustvenostno kdo/kaj uspešno dobiti koga/kaj
(V zrcalu) je ujela njegov premik in posmehljiv pogled.
11.
čustvenostno kdo/kaj uspešno najti kaj
/S težavo/težko/ je ujel korak.
12.
čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
/Z izsiljevanjem/ je poskušala ujeti kak dan za lastne potrebe.
13.
čustvenostno kdo/kaj nenadno doseči koga
Noč jih je ujela.
14.
iz igralništva, čustvenostno kdo/kaj uspešno pridobiti kaj
Ujel je kralja, drugič pagata.
15.
iz navtike kdo/kaj uspešno dobiti kaj v/na kaj / kam
Ujeli so dober veter v jadra.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.
2.
kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.
3.
kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.
4.
navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.
5.
navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

božičeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.
1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.
2.
kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

igráti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.
1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kámenčkati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kášljati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol
1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano izdihavati zrak
/Krčevito/ je kašljala.
1.1.
kdo/kaj sunkovito nenadzorovano poleg zraka še izločati kaj
Bolnik kašlja kri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.
6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.
9.1.

V šoli je kazal pridnost.
9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.
10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kísati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati kaj kislo
/Navadno/ si solato kisa (z vinskim kisom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kúhati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
1.
kdo/kaj pojavljati se v visoku stopnji
(V srcu) se (mu) je kuhala jeza.
2.
kdo/kaj nahajati se na/v/pri kom/čem / kje
Ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe
1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

môči mórem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico, navadno v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.
2.
kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.
3.
kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.
4.
kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.
5.
izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.
6.
izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.
7.
izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

mórati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je moral beračiti.
1.1.

Moral je od doma.
2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

nameníti se in naméniti se -im se dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja
1.
kdo/kaj imeti namen narediti kaj
Namenil se je prodati hišo.
2.
izpustno kdo/kaj oditi, odpraviti se proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod / kam
Namenili so se v hribe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

navêsti -vêdem dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glasovno ali pisno posredovati kaj / koliko česa / koga
V/Za ilustracijo je navedel več praktičnih resničnih primerov.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga proti/k/h komu/čemu / v/na koga/kaj
Navedla jih je k dobrodelnim akcijam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

nosíti nósim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: nêsti
4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

obdájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obdajali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

obkládati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdajati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obkladali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

odbrzéti -ím dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vstal je in odbrzel.
2.
kaj hitro oditi, miniti
Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

odíti -ídem dovršni glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

odločíti se in odlóčiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti se o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je odločil o sebi in o svojem nadaljnjem delu.
2.
kdo/kaj nameniti se kaj
Odločil se je prodati hišo.
3.
kdo/kaj nameniti se oditi, odpraviti proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod / kam
Odločili so se oditi v hribe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

odtŕgati se -am sestilno tŕžem se dovršni glagol, glagol premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi, oddaljiti se od/iz/z/s koga/česa / od kod
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

osredotóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zbrati kaj
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Prodajo so osredotočili na tuje trge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

počutíti se in počútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
V lastni hiši se je počutil tujca / kot tujec.
2.
kdo/kaj imeti se za koga/kaj / kakšnega/kakšno
Počuti se aristokrata.
3.
kdo/kaj imeti se
Počuti se /dobro/slabo/nelagodno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.
10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

praznováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujeta desetletnico poroke.
2.
iz religije kdo/kaj s spoštovanjem vrednotiti kaj
Praznujejo božič.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

pregánjati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: pregnáti
3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

premakníti se in premákniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.
2.
kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.
3.
čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.
4.
iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.
5.
iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

prijéti prímem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo s prsti obdati za koga/kaj
Skodelico je vedno prijela /za ročaj/.
2.
kdo vzeti koga/kaj
/Kot odrasel/ je prijel kozarec in nazdravil.
3.
kdo tesno obdati koga/kaj
Žival ga je prijela (za roko) /do krvi/.
4.
kdo/kaj s pritiskanjem onemogočiti koga/kaj
Jermen je nekaj prijelo, zato teče neenakomerno.
5.
kaj namestiti se
Sidro je /dobro/ prijelo (na morsko dno / na morskem dnu).
6.
kdo/kaj dobiti koga
Policisti/Policija so/je prijel-i/-a osumljenca.
7.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti delati
Doma ni vedela, (kje) bi prijela.
8.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri cigaretnem dimu/ ga je vedno prijel močen kašelj.
9.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti negativno obravnavati koga/kaj
Prijeli so ga /zaradi kraje/.
10.
žargonsko kaj začeti delovati, učinkovati
/Po pričakovanju/ je injekcija po nekaj minutah prijela.
11.
iz čebelarstva kaj začeti mediti
Hoja je že prijela.
12.
iz lovstva kdo/kaj najti kaj
Lovci so prijeli sled.
13.
iz ribištva kaj vzeti vabo
Postrv je prijela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

pripráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje
Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.
1.1.
kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

priredíti2 -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj z rejenjem doseči kaj / koliko česa
V teh letih je priredil precej živine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

prispéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj z določenim namenom priti
Prispelo je pričakovano sporočilo.
2.
kdo z določenim namenom priti
Turista sta /z letalom srečno/ prispela (na cilj).
3.
iz poštarstva kaj z določenim namenom priti
Prispela je pošiljka (od ponudnika).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

púščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

razložíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.
3.
kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.
5.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.
6.
iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.
1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'
5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'
10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

slavíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Vsak narod slavi svoje junake.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti kaj
Slavita desetletnico poroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

správiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

tožíti se in tóžiti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.
2.
kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

uíti uídem dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.
1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi
1.
kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.
1.1.

Upal si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

ustáviti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.
2.
kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.
3.
kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.
4.
kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.
5.
kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.
6.
kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

založíti se -ím se dovršni glagol, netvorni glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti se v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
/Na vsem lepem/ se je dokument založil kar doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Število zadetkov: 62