bogatínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
domišljáva -e ž (ȃ) zastar. - 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah
- 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
domišljávost -i ž (á) - 1. lastnost domišljavega človeka: odbija jih fantova prevzetnost in domišljavost; s svojo domišljavostjo se je osmešil
- 2. zastar. domišljija: razgreta domišljavost mu je vzbujala razne misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
eksempláričen -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen;
eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavostieksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hvastávost -i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
infantilízem -zma m (ī) - 1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov
- 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost: duševni, telesni infantilizem / simptomi infantilizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
napíhnjenost -i ž (ȋ) - 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna
♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom - 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je prazna napihnjenost / v svoji napihnjenosti je pomoč odklonil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
napúh -a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene;
navzeti se napuha;
napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten // v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
napúhnjenost -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
narcísovski -a -o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nastopáštvo -a s (ȃ) knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
njén -a -o zaim. (ẹ́) - 1. izraža svojino bitja, osebe ženskega spola, ki je govoreči ne enači s seboj in je ne ogovarja, ali stvari ženskega spola, o kateri je govor: njen dežnik, klobuk; gora in njen vrh; njena hiša; posestvo bo njeno / njeni lasje; njena postava
- 2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi, stvari: njena domišljavost, skrb; ta misel ni njena; njeno prepričanje
// izraža razmerje med tem bitjem, osebo, stvarjo in okolico: naša domovina in njen položaj v svetu; njena čast; njeno dobro ime - 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do tega bitja, osebe, stvari: njen oče, ženin / njene prijateljice / nova literarna smer in njeni predstavniki
- 4. izraža izhajanje od tega bitja, osebe, stvari: lipa in njen les; njen pozdrav; njena pomoč; srna in njeno meso; njeno petje; njeno pismo staršem
- 5. pog. izraža (stalno) povezanost s tem bitjem, osebo, stvarjo: njen pisatelj je Cankar; to je spet ena (od) njenih muh; njene palačinke so kuharsko čudo
- 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: njenemu Mihcu je vse dovoljeno
// v nekaterih državah izraža spoštovanje: njeno kraljevsko veličanstvo
● star. bliža se ji njen čas porod; pog. njen tip so dolgolasci ustrezajo njenemu okusu, predstavam; ekspr. otroka sta čisto njena njej podobna; prisl.: soba je opremljena po njeno; sam.: pog. njenega ni doma njenega moža; njene so izselili njene bližnje sorodnike; pog. njena bo obveljala njena odločitev; tu ni dosti njenega njene lastnine; po njenem to ni prav po njenem mnenju; prim. njegov, njihov, njun
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
perésarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
petelínstvo -a s (ȋ) ekspr. domišljavost, oblastnost: njegovega petelinstva bo kmalu konec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
poprijéti -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) - 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči
// prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti - 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo
// začeti, navadno za kom- a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli
- b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost
- 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo
poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo
// s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja
● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prepoténten -tna -o prid. (ẹ̑) - 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški
- 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob
● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
snóbovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na snobe ali snobovstvo: snobovska družba ga ni sprejela medse;
domišljavost snobovske elite / snobovska moda; satira biča snobovsko plitvost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
štimánost -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
visokomérnost -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
visôkost in visokóst -i ž (ó; ọ̑) - 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine
- 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost
- 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.