domíslek -a [domislək] m (ȋ)
izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog
// izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke
mazíliti -im nedov. (í ȋ) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem;
maziliti se z dišavami;
maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo;
maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjemmazíljen -a -o
deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo
// ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti
beséda2 -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede;
izgovoriti, naglasiti besedo;
iskati v slovarju neznane besede;
izpisati število z besedami;
nenavadna, stara beseda;
izgovorjena, zapisana beseda;
domače, tuje besede;
narečne besede;
dolga beseda;
beseda z več pomeni;
v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede;
v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede // s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla;
besede letijo, merijo nanjo;
besede so ji segle, šle do srca;
te besede so veljale njej;
rad slišim take besede;
zameril mu je to besedo;
hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede;
ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda;
dati komu besedo;
držati, prelomiti, spolniti besedo;
posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi // ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko;
beseda se mu zatika;
obtičati sredi besede;
skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede // knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika;
spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke;
uvodne besede je imel predsednik društva // nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih;
beseda je nanesla na politiko;
beseda se je razvnela, stekla;
beseda teče o gospodarskih problemih;
o tem ni bilo besede;
napeljati, zasukati besedo na kaj;
čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost;
vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi;
domača, materina beseda;
naša beseda;
slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede;
kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši;
zdaj so prišle ljudske množice do besede;
ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede // mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj 10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka // beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi // najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
bliskovít -a -o prid., bliskovítejši (ȋ) ekspr. zelo hiter: bliskovit umik;
dogodki se vrste z bliskovito naglico / bliskovit domislek
♦ voj. bliskovita vojna vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmagobliskovíto prisl.:
bliskovito je skočil pokonci
interesánten -tna -o prid., interesántnejši (ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje ali pozornost, zanimiv: interesanten moški;
njegova žena je zelo interesantna / interesanten obraz; interesantna glava / to je najinteresantnejši del romana; interesanten primer, problem / interesanten domislek duhovit, nenavaden2. publ., navadno v povedni rabi, v zvezi z za od katerega se glede na kak kriterij pričakuje uspeh, korist, primeren: scenarija ne bodo realizirali, ker za to filmsko podjetje ni interesanten;
ti kraji so za turizem interesantni samo zaradi prenočišč interesántno
1. prislov od interesanten: interesantno pripovedovati; interesantno oblečena ženska
2. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: interesantno, celo tam smo naleteli na Slovenca; sam.: povej nam kaj interesantnega
móda -e ž (ọ́)
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek
neslán2 -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh;
uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto
● ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe;
pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno// neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.:
neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
njíva -e ž (í)
del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: gnojiti, orati, posejati njivo; delati na njivi; ilovnata, obdelana, rodovitna njiva; krompirjeva njiva na kateri raste krompir; njiva pšenice, s pšenico; njive in travniki / ekspr. potegnil je veter in njiva je zašumela; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
● vznes. božja njiva pokopališče; ekspr. to ni zraslo na njegovi njivi tega ni sam dognal; to ni njegov domislek
zélnik -a [zeu̯nik tudi zelnik] m (ẹ̄)
manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje: spravljati zelje z zelnika; koza mu je ušla v zelnik
● ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; ekspr. tam imajo asfalt skoraj do vsakega zelnika asfaltirane imajo tudi manj pomembne poti; šalj. hoditi komu v zelnik dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene
zrásti zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel;
zrasla je za pet centimetrov višje kot mati;
zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi // z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice;
zrasli so novi listi;
zrasel mu je prvi zob;
iz groba je zrasla vrtnica;
po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini 4. nav. ekspr. postati večjia) po obsegu: trebuh mu je zrasel;
oteklina je čez noč zrasla;
mesto je zelo zraslo b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo 5. doseči višjo stopnjoa) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel;
pritisk je zelo zrasel narasel / od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel b) glede na količino: dohodki so malo zrasli;
potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov;
promet je v tem obdobju zelo zrasel c) glede na možni razpon: cene so zrasle;
kvaliteta je zrasla // razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča;
iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem;
med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel // navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
● ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanjzrásti se
1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla
// ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj
2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo
zrásel -sla -o:
rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti
♦ bot. cevasto zraslo cvetno odevalo
zráščen -a -o:
zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi
● ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo
♦ med. zraščeni pljučna in rebrna mrena;
prim. izrasti
fantást -a m (ȃ) 1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak: fantast si bil in fantast ostaneš;
spraviti fantasta k pameti;
neživljenjski, sentimentalen fantast;
domislek fantasta / v tem človeku je precej fantasta 2. pisatelj znanstvene fantastike: med popularnimi fantasti je mnogo resnih znanstvenikov;
kongres fantastov
intuitíven -vna -o prid.(ȋ) nanašajoč se na intuicijo ali intuitivnost: intuitiven domislek;
intuitivna prognoza;
intuitivno spoznanje / intuitivna sposobnost, zaznava / oster, intuitiven duh; izpovedovanje čustvenega in intuitivnega življenja / intuitiven umetnik intuitívno prisl.:
intuitivno spoznavati; intuitivno odkrita resnica
nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi;
vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.:
neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep
òh medm. (ȍ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: oh, kaj bo, če nam zboliš;
oh, kako čudno se je vse obrnilo;
oh, mati, ne smeš toliko jokati // izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: oh, kako je bilo lepo; oh, kako se to prileže; oh, saj res // izraža začudenje, presenečenje; o3: oh, koga vidim 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: oh, vse me boli 3. izraža podkrepitev trditve: oh, nič, nič;
oh, saj znaš sam domov 4. izraža zavrnitev, nejevoljo: oh, pojdi, pojdi, niso te videli;
oh, tebi kaj dopovedati;
sam.: ti večni ahi in ohi
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
àh medm. (ȁ)
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
ajá2 člen. (ȃ)
izraža domislek: aja, zdaj sem se spomnil
dà1 člen. (ȁ) knjiž. 1. izraža pritrjevanje; ant. ne1:
»Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej!
● ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo;
gledam te, da, pa te komaj spoznam;
da, da, pa pojdimo;
pomirila se je, da, celo smeje se že;
grem zraven, to da, ne bom pa igral 3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim 4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri;
sam.: odgovarja samo z da in ne;
to je njegov odločni da
domišljívost -i ž (í) star. 1. domislica, domislek: smeje se otroškim domišljivostim 2. domišljija: vse to mu je pričarala njegova domišljivost / ima bujno domišljivost
gag tudi gêg -a [gêg-] m (ȇ)
knjiž. presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu: gagi in situacijski dovtipi; film z učinkovitimi originalnimi gagi
impromptu -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ) 1. glasb. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir 2. knjiž. domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje
já2 člen. (ȃ) pog. 1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar: jurček je pa ja ena najboljših gob;
svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata; pa ja (da); o, pa ja 2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati // izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa 3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim // izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov 4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo – ja, pa je ni bral;
ostal je brez službe – ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da1
mm1 [ḿm] medm. (m̑)
1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: mm, so klobase dobre; mm(m), kako lepa ruta
2. izraža obotavljanje, pomislek: mm, nekam čudno diši
namíslek -a [namislək] m (ȋ) star. domislek, zamisel: tvoj namislek je nevaren / če nimate drugega namisleka, pojdimo na sprehod
ó3 medm. (ọ̄) 1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: o, kako je lepo;
o kako se prileže // izraža začudenje, presenečenje: o, in dva dni kasneje ga res najdeva; o glej, glej, gnezdo je prazno 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: kako trpim – o 3. izraža podkrepitev trditve: o, še kako nas zanima;
o, ta je imela fantov;
saj jem, o, veliko jem;
pog. o ja, rad grem 4. nar., klic vprežni živini stoj: o, oha
pogruntácija -e ž (á) pog., ekspr. domislek, zamisel: to ni njegova pogruntacija;
ima nekaj izvirnih, sijajnih pogruntacij / najnovejša pogruntacija tehnike izum
pogruntávščina -e ž (ȃ) pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina
prešínek -nka m (ȋ)
knjiž. trenutna misel, domislek: pesem mu je bila trenutek, prešinek
umíslek -a [umislək] m (ȋ) star. domislek, zamisel: ta umislek je bil poguben za vse;
njihovi čudaški, veseli umisleki