donátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
donátorka -e ž (ȃ) ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki daruje zlasti večja denarna sredstva: država donatorka; Danska, Norveška in Švedska so največje donatorke pomoči revnim in glede na velikost svojih gospodarstev močno odstopajo od evropskega povprečja E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
donátorski -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
donátorstvo -a s (ȃ) darovanje zlasti večjih denarnih sredstev: Predlog je predvideval povišanje odstotka davčne olajšave za donatorstvo z 0,3 na 0,5 odstotka od prihodka davčnega zavezanca E (↑)donátor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.