Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
dignitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dostojanstvenost, častitljivost: njegova digniteta 2. cerkveni dostojanstvenik:
dostojánstvenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika
dostójnost -i ž (ọ́) 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost;
to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila / ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost // izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli 2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče;
letalo je odvrglo vojakom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje 3. postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje;
ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremeniliodvŕžen -a -o:
odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
slovésen -sna -o prid., slovésnejši (ẹ́) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: prirediti slovesen sprejem;
slovesna umestitev novega rektorja;
slovesno odprtje razstave / slovesno kosilo
♦ rel. slovesna maša // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo: slovesna zaobljuba / slovesna izjava javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi / dali so slovesno obljubo, da bo delo pravočasno opravljeno slovesno so obljubili2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: slovesen nastop;
govor, pogreb ni bil preveč slovesen;
slovesno občutje;
v dvorani je bilo zelo slovesno / njegov glas je bil tih in slovesen; oče je s slovesnimi kretnjami nalival vino / slovesen slog; pren., ekspr. slovesen mir, molk slovésno prisl.:
držal se je zelo slovesno; slovesno izjaviti, obljubiti; dan državnosti so slovesno proslavljali
suverénost -i ž (ẹ̑) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav;
uveljavljati suverenost;
suverenost naroda;
kršitev suverenosti;
suverenost in neodvisnost / knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast1:
ta država ima suverenost nad delom ozemlja
svečán2 -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije;
povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem;
svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop;
svečano občutje, razpoloženje;
vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma;
ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike
● ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečenasvečáno prisl.:
svečano se obleči; svečano okrašena dvorana
visôkost1 in visokóst -i ž (ó; ọ̑) 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / zastar.: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen;
skromnost in visokost 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
dignitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) izobr. dostojanstvenost, častitljivost; člov. (cerkveni) dostojanstvenik
dostojánstven -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ človek; ~a hoja
dostojánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
suverenitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) politična neodvisnost, samostojnost; vzvišenost, dostojanstvenost; publ. biti pod ~o tuje države pod oblastjo
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
dostojánstvenost -i
ž dejstvo, da kdo vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev
slovésen -sna -o
prid. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Število zadetkov: 15