cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] 1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti 1.1. neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti
2. neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit! ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən] 1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
urán urána samostalnik moškega spola [urán] 1. težka radioaktivna kovina sive barve, kemijski element; simbol: U1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
STALNE ZVEZE: obogateni uran, oplemeniteni uran, osiromašeni uran ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Uran iz nlat. uranium, po planetu Uran - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč. ETIMOLOGIJA: ↑čudo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran] 1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko
2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu
3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: ↑okupirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stŕpen stŕpna stŕpno pridevnik [stə̀rpən] 1. ki ima, izraža spoštljiv odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga1.1. ki kaže, izraža tak odnos
2. ki mirno, brez nejevolje prenaša kaj neprijetnega, neugodnega, dolgotrajnega2.1. ki kaže, izraža tako mirnost, odsotnost nejevolje
ETIMOLOGIJA: ↑strpeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vèndar členek [və̀ndar] I. 1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu1.1. poudarja samoumevnost povedanega
2. izraža nestrpnost, nejevoljo2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj) ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
debílnost debílnosti samostalnik ženskega spola [debílnost] 1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilizem 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilizem
1.2. slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑debilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola [formatíranje] 1. iz računalništva in informatike spreminjanje, ponastavljanje datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe datoteke izbrišejo
2. določanje postavitve, oblikovnih in strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, programskem jeziku
3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova česa tako, da dobi določene značilnosti
4. ekspresivno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo
ETIMOLOGIJA: ↑formatirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
istospôlni istospôlna istospôlno pridevnik [istospôlni] 1. ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, manj formalno homo
2. kot samostalnik v obliki istospolni, istospolna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualec, homoseksualni
ETIMOLOGIJA: iz isti spol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik] priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu) ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nestŕpen nestŕpna nestŕpno pridevnik [nestə̀rpən] 1. ki čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa1.1. ki kaže, izraža tako vznemirjenost
2. ki ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga2.1. ki kaže, izraža tak odnos
3. ki izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način3.1. ki kaže, izraža tako razburjenje, nejevoljo
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑strpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola [pártnerica] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica
ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik [pôu̯harski] ETIMOLOGIJA: ↑polhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] 1. stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti1.1. ekspresivno stanje, ko je od začetka obstoja česa preteklo že več časa, navadno vsaj 18 let
ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno] 1. zelo globoka jama s strmimi stenami
2. ekspresivno velika globina
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler] 1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dualístični dualístična dualístično pridevnik [dualístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dualistisch, angl. dualistic, frc. dualistique, glej ↑dualizem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški] 2. ki je v zvezi s ponudbo vin
ETIMOLOGIJA: ↑enologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
govedorêjec govedorêjca samostalnik moškega spola [govedorêjəc] kdor se ukvarja z rejo goveda, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ↑govedoreja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grotéskno prislov [grotéskno] 1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteskni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti] 1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
ETIMOLOGIJA: ↑hlapec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost] 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudoben, hudobija 1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
ETIMOLOGIJA: ↑hudoben
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
meritokracíja meritokracíje samostalnik ženskega spola [meritokracíja] družbena ureditev, v kateri se položaji, funkcije dodeljujejo glede na znanje, izkušnje, uspehe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. meritocracy, iz merit ‛zasluga’ (prevzeto iz stfrc. merite < lat. meritum) + ↑(demo)kracija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
novelírati novelíram dovršni in nedovršni glagol [novelírati] 1. spremeniti, dopolniti veljavni pravni akt z novelo1.1. dopolniti, prenoviti, izboljšati kaj sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. novellieren, iz ↑novela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pártnerski pártnerska pártnersko pridevnik [pártnerski] STALNE ZVEZE: partnerska kartica ETIMOLOGIJA: ↑partner
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca] 2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs 2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica! ETIMOLOGIJA: ↑prase
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] 1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs 1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča. ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skomígati skomígam nedovršni glagol [skomígati] 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol
2. ekspresivno izražati nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibi z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: ↑migati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
BSE2 BSE samostalnik ženskega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hàh medmet1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
ETIMOLOGIJA: ↑ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
homofóbka homofóbke samostalnik ženskega spola [homofópka] ženska, ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti; SINONIMI: homofobinja
ETIMOLOGIJA: ↑homofob
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kanónfúter kanónfútra samostalnik moškega spola [kanónfútər] 1. neformalno vojaki, poslani v boj, v katerem bodo zelo verjetno umrli
2. neformalno kdor je postavljen v situacijo, v kateri bo zelo verjetno doživel poraz, neuspeh, utrpel škodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kanonnenfutter ‛topovska hrana’, iz ↑kanon + Futter ‛hrana’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje] 1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje 1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: ↑kartirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] 1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trágikómični trágikómična trágikómično pridevnik [trágikómični] 2. ekspresivno, v obliki tragikomičen ki je zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurden, nesmiseln, obžalovanja vreden
ETIMOLOGIJA: ↑tragi(čni) + ↑komični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.