Tiskanje

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga]

z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

ki vsebuje balzamični kis

ki spominja na balzam 3.

ki vsebuje balzam 1.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]

podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar

slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje

STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...

gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf

;

SINONIMI:

tartuf

STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

mòlj môlja samostalnik moškega spola [mòl]

majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae

STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj
FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь < pslov. *mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ - več ...

monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski]

ki je v zvezi z monsunom 1.

monsun 1.

monsunu 1.

STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun

po predlog [po]
I. z mestnikom

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh]

iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat. Bombina

STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...

črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]

rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve

oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre

2.2.

modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca

iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus

5.

neformalno, koroško borovnica

STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn

genealóški genealóška genealóško pridevnik [genealóški]

ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; SINONIMI: rodoslovni

genealogije 1.

genealogiji 1.

;

SINONIMI:

rodoslovni

ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; SINONIMI: rodoslovni

ki je v zvezi genealogijo 2.; SINONIMI: rodoslovni

ETIMOLOGIJA: ↑genealogija

gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]

iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz ↑gnil + ↑živeti

hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hrušev

hruške 1.

ki je v zvezi s hruško 1.1.

hrušk 1.1.

hruške 1.1.

STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška

inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski]

ki je v zvezi z inhalacijo 1.

ki je v zvezi z inhalacijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑inhalacija

kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]

izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati

;

SINONIMI:

kartografirati

iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta

obráščanje obráščanja samostalnik srednjega spola [obráščanje]

proces, pri katerem kaj s svojo rastjo prihaja vse naokoli, po površini česa

proces, pri katerem si rastlina dela nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obraščati

opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda]

organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal

ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati

simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja]

iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki

ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]

ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus

naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna

STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...

bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam]

kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic

ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje

smola zlasti iglastih dreves ali grmov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...

dvókalíčnica dvókalíčnice samostalnik ženskega spola [dvókalíčnica]

iz botanike rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista

ETIMOLOGIJA: iz dvokaličen iz ↑dva + kalica iz ↑kal

fŕr medmet

navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak

z večkrat ponovljeno črko r

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril

izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati]

izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah

povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa

v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah

ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa

ETIMOLOGIJA: ↑izcediti

izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati]

z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati

s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati

ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati

ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]

prostor, območje, kjer se živali plodijo

ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati

iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak

iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego

ETIMOLOGIJA: ↑plod

pôlhar pôlharja samostalnik moškega spola [pôu̯har]

kdor lovi polhe zaradi mesa in kožuha

ETIMOLOGIJA: ↑polh

tukán tukána in túkan túkana samostalnik moškega spola [tukán] in [túkan]

ptica z velikim živobarvnim kljunom in navadno črnim perjem po telesu ter belim, rumenim perjem po sprednjem delu glave in vratu, ki živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Ramphastos

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tukan in) špan. tucán iz tup. in gvaran. tuka(no)

túndra túndre samostalnik ženskega spola [túndra]

z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tundra in) rus. túndra iz fin. tunturi ‛planota brez drevja’ - več ...

vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]

lomljenje dreves zaradi močnega vetra

1.2.