2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat.Leucaspius delineatus
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
2. skrajni, končni del česa
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
. debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko
1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk
1. ki je v zvezi z gobami
1.1. ki je del gobe
mòlj môljasamostalnik moškega spola[mòl]
majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat.Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj ETIMOLOGIJA: = stcslov.mol'ь, hrv., srb.mȍlj, rus.mólь, češ.mólь < pslov.*mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord.mǫlr‛molj’, stind.malūka-‛vrsta črva’ - več ...
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ.po < pslov.*po, verjetno < ide.*pos‛k, za’ - več ...
úrh úrhasamostalnik moškega spola[úrh]
iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj lat.Bombina
organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo površinsko plast navadno gozdnih tal
ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati
simfoníja simfoníjesamostalnik ženskega spola[simfoníja]
1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju
2.1.ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Sinfonie, Symphonie) iz it.sinfonia < lat.symphōnia, prevzeto iz gr.symphōnía‛sozvočje’, iz gr.syn‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr.phōnḗ‛glas, zvok’ - več ...
žôlna1 žôlnesamostalnik ženskega spola[žôu̯na]
1. ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat.Dryocopus
2. naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstvalavinska žolna, iz planinstvaplazovna žolna
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnospodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti
káča káčesamostalnik ženskega spola[káča]
1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat.Serpentes
tukán tukánaintúkan túkanasamostalnik moškega spola[tukán]in[túkan]
ptica z velikim živobarvnim kljunom in navadno črnim perjem po telesu ter belim, rumenim perjem po sprednjem delu glave in vratu, ki živi v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat.Ramphastos
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Tukan in) špan.tucán iz tup. in gvaran.tuka(no)
túndra túndresamostalnik ženskega spola[túndra]
z mahovi, lišaji poraslo območje brez dreves nad tajgo v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Tundra in) rus.túndra iz fin.tunturi‛planota brez drevja’ - več ...
. z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
vetrolòm vetrolômasamostalnik moškega spola[vetrolòm]
1.2. območje, zlasti gozd, z drevjem, polomljenim, poškodovanim zaradi močnega vetra
2. kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrobran
ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom
zavijáč zavijáčasamostalnik moškega spola[zavijáč]
iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat.Tortricidae