Tiskanje

alêja -e ž (ȇ)
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves

drevoréd in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh: sprehajati se po drevoredu; kostanjev drevored; mestni drevored / gost, košat drevored

drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta

ínjast -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ivnat: injast drevored / injasti lasje

jágned2 -i ž (ā)
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi

jágnedov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje

kostánjev -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca

kostánjevo

prisl.:

kostanjevo pobarvati

/ piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje

maklèn -éna m (ȅ ẹ́)
bot. grm ali drevo z manjšimi krpatimi listi, Acer campestre: krivenčast maklen; drevored maklenov in brez

obiskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti kmečke bralce nanjo so bili naročeni zlasti kmečki bralci; pren. ponoči ga obiskujejo čudne misli
2. opravljati kako pot z določenim namenom: trgovski potniki obiskujejo odjemalce; zdravnik obiskuje bolnika tudi na domu / knjiž. obiskovati pedikerja, zobozdravnika hoditi k pedikerju, zobozdravniku / publ. obiskovati tuje dežele; že več let obiskujejo isti hotel / obiskovati gledališče, šolo hoditi v gledališče, šolo; obiskuje plese, prireditve udeležuje se jih
// knjiž. hoditi, prihajati kam: navadil se je obiskovati drevored ob reki; vdova obiskuje možev grob
3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža ponavljanje stanja, kot ga določa samostalnik: lakota jih obiskuje; občutje osamljenosti ga je pogosto obiskovalo
● knjiž. pokrajino so več let zapored obiskovale poplave v tej pokrajini so bile več let zapored poplave; knjiž. razred obiskuje trideset učencev v razredu je trideset učencev; publ. samotne vile radi obiskujejo tatovi v njih radi kradejo

obiskován

-a -o

deležnik od obiskovati:

od čebel obiskovano drevje hitreje odcveti

//

s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: množično obiskovana letovišča, predavanja

obsónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
knjiž., ekspr. obsijati: jutranje sonce je obsončilo drevored / ljubezen je obsončila mojo mladost

obsónčen

-a -o:

obsončena pročelja hiš ob cesti

osónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz

osónčen

-a -o:

ustavil se je na osončeni jasi

●

lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen

pálmov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na palmo: palmov list; palmove veje / palmov drevored, gaj / palmov les
● v rokah je držal palmovo vejico kot simbol zmage
♦ agr. palmovo olje olje iz rdečih plodov oljne palme

platána -e ž (ȃ)
okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim: sedela sta v senci košate platane; drevored platan

pomladíti -ím dov., pomládil (ī í)
1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti
2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz
3. narediti, da sestavljajo kako skupino
a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila
b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko
c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park
4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela

pomladíti se

dobiti nove, mlade dele:

grm, hrast se je spet pomladil

/ ekspr. vsa narava se je pomladila

●

ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec

pomlajèn

-êna -o:

z dopusta se je vrnil ves pomlajen

moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi

privózen in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot
♦ grad. most z dolgo privozno klančino

sínjast -a -o prid. (ī)
ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan

tôpol1 -ôla m (ó ó)
visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov
♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis

topôlov -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na topol: topolov les; trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad

arborístka samostalnik ženskega spola

strokovnjakinja za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju

ETIMOLOGIJA: ↑arborist

Jakopičev drevored

Predlog

Jakopičevega drevoreda samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drevored v Ljubljani

IZGOVOR: [jákopičeu̯ drevorét] in [jákopičeu̯ drevorèt], rodilnik [jákopičevega drevoréda]

Kettejev drevored

Predlog

Kettejevega drevoreda samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

drevored v Novem Mestu

IZGOVOR: [kétejeu̯ drevorét] in [kétejeu̯ drevorèt], rodilnik [kétejevega drevoréda]

alêja -e ž (ȇ) neobč. drevored

drevo.. prvi del podr. zlož. drevomér, drevoréd, drevoslôvje

drevoréd -a in drevorèd -éda m (ẹ̑; ȅ ẹ́) hoditi po ~u; kostanjev ~

klèn2 kléna m (ȅ ẹ́) drevored ~ov maklenov

..o.. medp. zlož. brodolòm, drevoréd; verolómen

platána -e ž (ȃ) drevored platan

privózen -zna -o in privôzen -zna -o (ọ́; ọ̑; ó)
privózni -a -o in privôzni -a -o (ọ́; ọ̑; ó) ~ drevored

sénčnat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ drevored

drevoréd -a m

cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh

SINONIMI:

knj.izroč. aleja

jágned1 -a m

topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor

SINONIMI:

jagned2, bot. laški topol

platána -e ž

okrasno drevo z gladkim lubjem in listi, podobnimi javorovim

SINONIMI:

knj.izroč. platanovec

alẹ̑ja -e ž

drẹvorèd, -rę́da, m. die Allee, Cig., Jan., nk.

faršje [

] (faržje) samostalnik srednjega spola

nasad akacij ali robinij, akacijev ali robinijev drevored

drevoréd -a m

dvójni drevoréd -ega -a m

dvóstránski drevoréd -ega -a m

enójni drevoréd -ega -a m

ênostránski drevoréd -ega -a m

krajínska prvína -e -e ž

párki in vrtôvi -ov -- -òv m

spomeník oblikováne naráve -a -- -- m

Zapis začetnice: »Lipa samostojnosti«

S kakšno začetnico pišemo besedno zvezo lipa/Lipa samostojnosti? Kolikor razumem, gre za več različnih dreves, ki so jih v različnih krajih posadili ob dnevu državnosti.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Urbanistični terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar

Jezikovna svetovalnica