drôbcen -a -o [cən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi;
drobcen ptiček;
zapisan z drobcenimi črkami;
podala mu je drobceno roko;
bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatnadrôbceno prisl.: drobceno je pršelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.