Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
drôbcen -a -o [cən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi;
drobcen ptiček;
zapisan z drobcenimi črkami;
podala mu je drobceno roko;
bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatnadrôbceno prisl.: drobceno je pršelo
Število zadetkov: 1