aerosíl -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
alkohọ̑l -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
áspra -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Atomska navadaPri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bentonít -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bil1 -i samostalnik ženskega spola1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bobíka -e ž (í) droben okrogel plod; jagoda: jerebikove bobike // draže, pilula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače;
bolha ga grize, pika;
imeti, loviti, obirati si bolhe;
opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bòr 3., bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ceponóžec -žca
m zool. v morju in sladkih vodah živeči droben planktonski rakec
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
člének -nka m (ẹ̑) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali;
zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo // nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato 2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige;
pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov 3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek;
členki, medmeti in prislovi
♦ bot. del stebla med dvema kolencema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dêbel -éla -o [debeu̯] prid., debelêjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; ant. tanek: rastlina z debelimi listi;
debela deska, knjiga, preproga, stena;
debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti// ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina;
kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti; ant. droben1:
debele grozdne jagode;
debele kaplje;
debelo koruzno zrno;
ekspr. debele solze;
postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot; ant. droben1: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; ant. suh: debel človek;
vzredili so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev;
pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas;
zaslišal se je debel smeh
● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkahdebélo
prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta
// izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal
● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
debéli -a -o sam.:
ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar;
vložiti denar v hranilnico;
denarja je zmanjkalo;
služiti, zaslužiti veliko denarja;
ostal je brez denarja;
igrati za denar;
dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja;
izdaja elektronskega denarja;
povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku // brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja 3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar;
lepe denarje dobiva, pa vse zapravi;
kupiti za majhen denar;
tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
denár, -rja, m. das Geldstück; zlat d., ein Goldstück; — coll. = denarji, das Geld; kovan d., geprägtes Geld; papirnat d., Papiergeld; droben d., Kleingeld; trda, huda je za d., es ist schwer ein Geld zu bekommen; d. zametavati, d. v vodo metati = das Geld zum Fenster hinauswerfen, Cig.; d. odvesti, Geld anbringen, M.; v denar spraviti, zu Gelde machen; ob ves denar sem, ich bin alles Geldes bar; ima denarje, er hat Geld; velike denarje je imel, er hat viel Geld gehabt, jvzhŠt.; ima denarjev na kupe, er hat Geld in Menge; za noben denar, um keinen Preis; — denarji, die Gelder: hranilni denarji, die Depositengelder, DZ.; denar je gospodar, Geld regiert die Welt, Cig.; da ima koza denar, gospa bi ji dejali, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
detájl -a m (ȃ) podrobnost, nadrobnost: izgubljati se, spuščati se v detajle;
dnevniki so nam odkrili še marsikak droben detajl s festivala popevk;
spominjal se je vseh, tudi nepomembnih detajlov s srečanja z njo // posamezen del večje stvari: filmski detajl; detajl spomenika padlim borcem; skice detajlov za fresko / alp. žarg. alpinist je premagal težek detajl kratek del plezalne smeri
♦ gled. režijski detajl režijska domislica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dèž -jà tudi -ja [dəž-] m (ə̏ ȁ, ə̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije;
dež pada, rosi;
dež je ponehal;
pog. dež me je dobil;
pog. dež gre dežuje;
ti oblaki prinašajo dež;
droben, gost, rahel dež;
mrzel jesenski dež;
ekspr. pohleven dež;
dež in sneg;
dež z vetrom;
debele kaplje dežja;
govorila je ko dež hitro, veliko;
drži se ko dež v pratiki čemerno;
potreben je spanja kot suha zemlja dežja;
hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež / kisli dež ki vsebuje raztopljene žveplove in dušikove okside2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca;
iz lokomotive je buhnil dež isker;
dež izstrelkov, kamenja, krogel
● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši
♦ agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astron. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dèž1 -jà
m padavine v obliki vodnih kapelj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
dèžek -žka in dežèk -žkà [dəžək] m (ə̏; ə̏ ȁ) ekspr. manjšalnica od dež: rosil je topel majski dežek;
blag, droben dežek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni,
bíti na dláni,
dlaní srbíjo kóga,
dlaní zasrbíjo kóga,
iméti srcé na dláni,
kàj je kot na dláni,
nosíti srcé na dláni,
vêlik kot dlán,
vêlik za dlán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drọ̑b -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobȃn, -bnà, adj. = droben.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droban pridevnikPRIMERJAJ: drobno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
droban gl.
droben
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droban* -bna -o pridevnik ki ima razmeroma majhne razsežnosti; SODOBNA USTREZNICA: droben
FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbcen -a -o [dropcən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: obleka z drobcenimi gumbi;
drobcen ptiček;
zapisan z drobcenimi črkami;
podala mu je drobceno roko;
bila je drobcena kot punčka / drobcena odločitev nepomembna, neznatnadrôbceno prisl.:
drobceno je pršelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbcen -a -o [cə]; bolj ~ (ȏ) poud. |droben|: ~ ptičekdrôbcenost -i [cə] ž, pojm. (ȏ) poud. |drobnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobcen ► dˈrȯbacėn -cna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbcken -a -o [dropckən] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek;
v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbcken -a -o [kə]; bolj ~ (ȏ) poud. ~ fantek |droben|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drȏbckən, -kna, adj. dem. droben, Štrek.; (drȏbckin, jvzhŠt.), pogl. drobičken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbčkan -a -o prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček;
drobčkana stvarca;
s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbec -bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne;
pobirati raztresene drobce;
zadel ga je drobec granate;
skleda se je razbila na tisoč drobcev;
bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce // malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pisno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva;
to je le drobec resnice;
niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbec -bca
m od celote ločeni majhen, droben del
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
dróbəcən, -cna, adj. dem. droben, Jan., (drobecin), Lašče-Levst. (Rok.); pogl. drobičken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnêjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet;
zbiral je različne drobne predmete;
tkanina z drobnim vzorcem;
na manjših policah je ležalo razno drobno blago;
droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica;
drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben;
droben pesek;
drobno sadje;
droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri;
drobne vsakdanje skrbi;
drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namenedrôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobén2 -a -o prid. (ẹ̑) nar. ki je iz drobovine: drobene klobase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôben -bna -o tudi drobán drôbna -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ cvet; poud. ~ otrok |slaboten, šibek|drôbni -a -o (ó) ~ obrtnik; ~o pecivodrôbni -ega m, člov. (ó) ~ ga je udarilna drôbno in na dróbno nač. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) prodajati ~ ~drôbnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobén -a -o (ẹ̑) star. |iz drobovine|drobéni -a -o (ẹ̑) ~e klobase
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôben -bna -o
prid.1.
ki ima sorazmerno v vseh sestavinah razmeroma majhne razsežnosti, da navadno učinkuje kot pomanjšava 2.
ki je take telesne zgradbe, da učinkuje nežno, šibko 3.
ki sestoji iz majhnih, zelo majhnih enot, delcev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
dróben – glej drobīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbən, -bna, adj. von geringem Umfange, klein, winzig; drobno zrnce, kleines Körnlein; d. pesek, feiner Sand; drobni dež, der Thauregen, Cig.; drobna pismena, die Minuskelschrift, Cig. (T.); drobno piše, er hat eine kleine Schrift; drobno blago, die Kurzware, Cig.; droben denar, Kleingeld; drobno lice, kleines, zartes Gesicht; drobna živina, kleines, schwächliches Vieh, tudi: = drobnica, das Kleinvieh; drobno gledati, kleine Augen machen; drobno šivati, fein nähen; — drobno hoditi, kleine Schritte machen; drobni koraki, Zwergschritte; — na drobno prodajati = im Kleinen (en detail), (opp. na debelo); na drobno preiskati, genau untersuchen; — drobno peti, fein, hoch singen; ima droban glas, er hat eine feine, hohe Stimme, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobę̑n, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in krvave, Savinska dol.; — prim. drob 2.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróben tudi dróuben -bna -o prid. droben, majhen: ſzamo drobna decza SM 1747, 1; lécsa ta drôbna AI 1875, kaz. br. 8; Droubne Decze KŠ 1771, 812, 844; za Drobno Detzo ABC 1725, A1a; Molitev za drobno Deczo ABC 1725, A6b; kak rano droubne fticſicze ſzpejvajo BKM 1789, 377
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben [dróbǝn]
pridevniktanek, vitek, droben, majhen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., pulegium, drobna meteza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben -bna prid. droben:
Vitalis ſe pusti na drobne tož. mn. m piſilze reſekat ǀ ijh je puſtil neusmilenu vbiti, inu mertve na drobne tož. mn. m Koſse reſekat ǀ Salamon ga je bil sapovedal nadrobne +tož. mn. m koſse reſsekat ǀ na drobne tož. mn. m piſilze yh s' ſobmij reſtarga ǀ peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli, inu nadrobne +tož. mn. m koſse resbili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben prid. ♦ P: 6 (TT 1560, TPs 1566, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben1 prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben2 prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben gl. droman
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
droben ► dˈrȯbaːn dˈrȯbna dˈrubnu prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbičək, -čka, adj. dem. droben, winzig, Mur., C.; drobičko razrezati, Mur.; drobički sneg, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbičkən, -kna, adj. dem. droben, winzig, M., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobížast -a -o prid. (í) ekspr. droben1,
majhen: drobižasta živalca / letošnji koledar je po vsebini tehten, prav nič drobižast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobížast -a -o; bolj ~ (í) poud. droben, majhen: ~a živalca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobljánec -nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci;
imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave// mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno;
drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca
♦ nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnaríja -e ž (ȋ) 1. droben, navadno malo vreden predmet: sam si je znal narediti marsikako drobnarijo;
vse drobnarije iz žepov je zložil na mizo;
trgovec z drobnarijami / ekspr. objavil je že vrsto drobnarij krajših literarnih sestavkov// ed. več drobnarij, drobnarije: pospravi vso to drobnarijo; predali so bili polni različne drobnarije 2. kar je malo pomembno, nepomembno: takšne drobnarije naj te nikar ne vznemirjajo;
pripovedovala jim je vse mogoče drobnarije;
zaradi drobnarij pozabljajo na velike stvari;
rad se je pogovarjal o vseh teh drobnarijah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnarija ► drȯbnaˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnè1 -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: včasih je bil tak drobne;
le kaj bo naredil tisti drobne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnè2 -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne;
ubogo drobne se je šibilo pod težkim bremenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnè1 -éta m, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben človek, otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnè2 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben človek, otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji;
jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e:
urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníčast -a -o prid. (í) ekspr. precej droben: drobničast krompir;
drobničaste jagode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníčast -a -o; bolj ~ (í) poud. ~ krompir |droben|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníček -čka m (ȋ) ljubk. droben, slaboten otrok: to je bil tisti sosedov drobniček z gostimi svetlimi lasmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníček -čka m, člov. (ȋ) ljubk. |droben otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróbničək, -čka, adj. dem. droben = drobičken, Danj.-Mik.; drobnički rezanci, Trst. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobníčen -čna -o (ȋ) poud. |droben|: ~ sad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drôbni pések -ega -ska m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnjàv2 -áva -o prid.(ȁ á) droben1:
takrat je bil še ves drobnjav / odšel je z drobnjavim korakom drobnjávo prisl.:
stopicala je drobnjavo in nenavadno urno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnjàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) star. droben: ~ otrokdrobnjávost -i ž, pojm. (á) star. drobnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnjáva -e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico;
brskati po kupu zavrženih drobnjav;
gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke// ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo;
za vsako drobnjavo se razburja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnjávec -vca m (ȃ) ekspr. droben, slaboten otrok: suhljat drobnjavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnjávec -vca m z -em člov. (ȃ) star. |droben, slaboten otrok|drobnjávčev -a -o (ȃ) star.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobno... ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat;
drobnoblagoven, drobnolastniški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobnóst2 tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróugen -gna -o prid. droben, majhen: ino za droune (drougne) Deczé volo TF 1715, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dróuven tudi dróven -vna -o prid. 1. droben, majhnih razsežnosti: I kako drouvni mak SŠ 1796, 30; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8 2. droben, majhen: Da pa tou drouvna decza doprneſzti nemoro KŠ 1754, 208; Vſza ſz. Drouvna Decza KM 1783, 93; Od drouvne deczé KŠ 1771, 61; ino potreibno drouvno deczo navcſiti TF 1715, 45 3. mali: Szlovenſzke dróvne litere KM 1790, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drubnu gl.
droben
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf] 1. besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči1.1. nagrobnik, spominska plošča s takim napisom
2. ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško
3. ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fajn nepreg. prid. fin, imeniten:
letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fántek -tka m (ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: fantki in deklice se igrajo na pesku;
prosim jopico za petletnega fantka / kot nagovor fantek, je kdo doma? / ekspr. ima dva zdrava fantka majhna sinova / šalj. mamin fantek sin, kateremu posvečajo starši pretirano skrb, nego2. ekspr. droben, majhen fant: takega fantka se menda ne boš bal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fidelín -a m (ȋ) nav. mn. droben okrogel rezanec, pripravljen strojno: fidelini v bistri juhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fín -a -o prid., finêjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi;
vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete;
pripravila je same fine jedi;
fina blaga;
fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz;
fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka// zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino// zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci;
fini kamenčki;
fina vlakenca / fin pesek; fina moka
♦ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stenefíno
1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek
2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali
3. pog., v členkovni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fȋn -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fižolíca, f. die Zwergbohne (phaseolus nanus), Z., Medv. (Rok.); pos. neki droben, bel fižol, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flum2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frufrú -ja m (ȗ) na čelo počesani, kratko pristriženi lasje: s slike je gledal droben obraz s frufrujem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gémula -e ž (ẹ̑) zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca] sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grínja -e ž (ī) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje;
žuželčje grinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grintica ► gˈriːntėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grúšec -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hlapčè1 -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. mlad, droben hlapec: hlapče je gonil konje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hlapčè2 -éta s (ȅ ẹ́) slabš. hlapec, navadno mlad, droben: hlapče se ni dosti menilo za gospodarjeve besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
húšniti -em dov. (ú ȗ) huškniti: sova je hušnila nad vrhovi / neznanca sta hušnila kot duh skozi zadnja vrata / ob zidu je hušnila nerazločna senca / iz suhljadi je hušnil droben plamenček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ígla -e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmeta) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago;
prebosti z iglo;
tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo;
plesti z debelimi, tankimi iglami;
kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
● ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren// tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec / izžiganje tkiva z iglo 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa;
lesena, železna igla 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica1:
borove igle 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle // odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
♦ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ígličast -a -o prid. (ȋ) 1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež
♦ min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ivér2 in íver -i ž (ẹ̑; ȋ) 1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog;
ledne, skalne iveri;
pren., knjiž. miselne iveri 2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice 3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
iver ► ˈivėːr iˈvėːrė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izvíti -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož;
izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren. izviti oblast iz rok pohlepnežev 3. ekspr. s spretnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: izviti iz koga obljubo, priznanje, skrivnost;
mu že izvijem, kaj ga tare;
z največjo težavo je izvila iz njega podrobnosti o dogodku
● vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. to je gotovo iz trte izvil si je izmislil; star. premišljeval je, kako bi jo izvil, da ga ne bi kaznovali kako bi dosegel, uredilizvíti se
1. s silo, spretnostjo spraviti se iz prijema: skušala se mu je izviti, a njegove roke so jo trdno držale; izviti se iz objema, rok / patrulja se je izvila iz sovražnikovega obroča; izvila se je iz sobe tiho, naskrivaj odšla
// spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja, stanja: ta se izvije iz še tako težke situacije; izviti se iz zadrege, zagate; ne bo se mu izvil; pren. mesto se je počasi izvilo iz svoje ozkosti in provincialnosti
2. ekspr. priti iz česa ovirajočega: droben fantek se je izvil iz grmovja / izviti se iz gruče / izmed otokov se je previdno izvila ladja
// priti iz česa sploh: gost, črnkast dim se je izvil iz dimnika; pren. iz grla se mu je izvilo hropenje; krik, vzdih se izvije iz prsi
● brezoseb., ekspr. govoriti moram z vami, se mu je izvilo iz ust je s težavo rekel
3. nastati, razviti se: iz bube se izvije metulj / ekspr. iz noči se izvije jutro
4. ekspr. postati viden, prikazati se v obrisih: iz megle se izvije velika hiša; iz sence se je izvila ženska postava
izvít -a -o:
izvit vijak
● ekspr. iz trte izvita trditev neutemeljena; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jágoda -e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode;
nabirati jagode;
okopavati, saditi jagode;
debele, zrele jagode;
kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda;
osmukati jagode;
bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode;
grozdne ali vinske jagode;
grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice;
jagode na rožnem vencu 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
♦ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jágoda -e
ž1.
nizka rastlina z belimi cveti in rdečimi aromatičnimi sadovi; sad te rastline 2.
droben, okrogel plod
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
kílav kílava kílavo pridevnik [kílau̯ kílava kílavo] 1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen
2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, nekvaliteten, komaj še zadovoljiv
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑kila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koníca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kristalizacíjsko jêdro -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krompír -ja m (ī) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije;
krompir ima cimo;
kopati, osipavati, saditi krompir;
lupiti krompir;
debel, droben krompir;
krompir je že kuhan;
gomolj, podoben krompirju;
krompir z belim, rumenim mesom;
boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen
● pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
láheklahák -hka -opridevniknetežak, droben
- kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - lažji od
- , lahek/lažji za
- , najlažji med
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
laparoskopíja -e ž (ȋ) med. poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti diagnostično laparoskopijo;
odstraniti miom z laparoskopijo;
kolonoskopija in laparoskopija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
magnéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet:a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetna resonanca tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever–jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; rač. magnetni pomnilnik del računalnika, ki hrani informacije; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikommagnétno prisl.:
železo postane magnetno nasičeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
magnétnica -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever–jug: odklon magnetnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
maljica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spolaZanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko)
jajček (jajce)
drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
māvec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mehúr -ja m (ú) 1. okrogla tvorba s tankimi stenami, katere notranjost je napolnjena s plinom ali tekočino: mehur se je naredil;
predreti mehur;
milni mehur;
napet mehur / na hrbet si je privezal plavalni mehur / zračni mehurji se dvigajo iz globine vode; pren., knjiž. mehurji luči 2. polkrožna tvorba, ki se napravi na površju tkiva, zlasti kože, zaradi bolezni ali poškodbe: na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin;
gnojni mehurji // tej podobna tvorba sploh: obleka se slabo prilega, na hrbtu se delajo mehurji 3. organ za zbiranje seča: prehladil si je mehur;
bolečine v mehurju / izprazniti bolniku mehur; vulg. odcediti si, pog., ekspr. olajšati si mehur opraviti malo potrebo / napihniti (svinjski) mehur / sečni mehur // nekdaj vrečki podobna priprava iz tega organa, navadno svinjskega, za nošenje tobaka: mehur s tobakom je šel iz rok v roke; v pipo je tlačil tobak iz obrabljenega mehurja / tobačni mehur / mehur tobaka
♦ anat. žolčni mehur mehur ob jetrih, kjer se zbira (odvečni) žolč; bot. plavalni mehur z zrakom napolnjeni del steljke; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; zool. črnilni mehur črnilna žleza; vzdušni ali ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mél2 -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel;
vse pobočje je pokrivala sipka mel // melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh 2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mél2 -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ẹ̑) |droben pesek|: Pobočje prekriva sipka ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mél2 -í
ž droben pesek, razpadli delci kamnin
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
mẹ̑l melȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mél melí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče] območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
meníšček -čka [tudi məniščək] m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od menih: droben, slaboten menišček / pesmi meniščka Vodnika 2. zool. gozdna ptica pevka z veliko belo liso na vratu, Parus ater: meniščki in čižki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
meníšec -šca [tudi mənišəc] m (ȋ) ekspr. manjšalnica od menih: droben, slaboten menišec / pesmi menišca Vodnika zna na pamet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
menuẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mẹ̑vža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mȋcken -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
miga ► ˈmiːga -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
míkrokristálna celulóza -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mȋl mīla prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
míšek -ška m živ. (ȋ) manjš. droben ~; poud. ~ v mišnici |mišak|; člov., ljubk. |otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
míti míjem nedov., mìl (í ȋ) knjiž. umivati: droben dež mu mije obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mívka -e ž (ȋ) zelo droben naplavljen pesek: kamenje se drobi v pesek in mivko;
rečno dno pokriva plast mivke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mívka -e
ž zelo droben naplavljeni pesek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
mȋvka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mívka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mòlj môlja m (ȍ ó) droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari;
s škropljenjem uničiti molje;
blago je razjedeno od moljev;
impregniran proti moljem
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
♦ zool. suknarski molj; žitni molj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mòlj môlja
m droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žitoSINONIMI:
zool. hišni molj, zool. suknarski molj
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: knjižni molj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
mòlj Frazemi s sestavino mòlj:
kabinétni mòlj,
knjížni mòlj,
pisárniški mòlj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
molj ► ˈmȯl’ ˈmoːl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
možè1 -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. droben, majhen moški, navadno starejši: suh može
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
možè2 -éta s (ȅ ẹ́) slabš. droben, majhen moški, navadno starejši: sključeno, pritlikavo može
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móžek -žka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od mož: droben, prileten možek / ljubk. ima zlatega možka
♦ bot. goba z rjavim povešenim klobukom, Polyporus pes caprae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
možícelj -clja stil. -na [možicəlj] m (í) 1. slabš. droben, majhen moški: bil je neznaten možicelj / žena in možicelj 2. igrača, ki predstavlja moškega: možicelj iz cunj, voska;
možicelj na vrvici / možicelj capljač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
možíček -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od mož: njegov oče je bil droben, suh možiček;
sivolas možiček / poznaš njenega možička; želele so si možičke; možiček in ženička
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn-Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrščáti -ím nedov. (á í) nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: droben dež mršči;
brezoseb. iz megle je mrščalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrščávica -e ž (ȃ) 1. knjiž. drhtavica, mraz, srh: ob teh zgodbah jih je stresala, spreletavala mrščavica;
čutiti mrščavico po hrbtu 2. nar. droben dež: mrščavica mu je močila obleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mul ► ˈmüːu̯ ˈmüːla m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
múlj -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju;
morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem;
rečni mulj;
širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Naglas besede "moli"Kako se naglasi beseda moli (kot kuhinjski metuljčki) in moli (kot ukaz nekomu naj moli molitev)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasméšek -ška m (ẹ̑) manj poudarjen izraz obraza, navadno le rahlo raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmešek;
droben, prijazen nasmešek / z nasmeškom mu je odgovorila na vprašanje; pozdravila ga je z nasmeškom / ekspr.: okrog ust mu je zaigral nasmešek; obraz se mu je razlezel v nasmešek / ironični, vljudnostni nasmešek // ekspr. tak izraz kot znak majhnega pomilovanja, posmeha: to vzbuja nasmešek / z nasmeškom je poslušal njegovo hvalisanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèslíšen -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež;
neslišen let letala;
dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.:
neslišno so se približali hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèslíšen -šna -o
prid. ki se malo ali nič ne sliši
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
neznáten -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek;
od daleč je bil videti še bolj neznaten;
stanovali so v skromni, neznatni hiši;
loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo;
za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas
● star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnostneznátno prisl.:
potres je hiše neznatno poškodoval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
níčast -a -o prid. (ī) ekspr. 1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal;
ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta 2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor
● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
níčast -a -o; bolj ~ (í; ȋ) slabš.: droben, ~ fant |zelo majhen, slaboten|; ~ izgovor |neprepričljiv, neutemeljen|; ~o življenje |malovredno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
níden -dna -o prid. nežen, droben: Nyé nidno korenicske szpodi piti zacsne KAJ 1870, 101; V-nasem szadovenom ogradi je doszta nidnoga cepjá KAJ 1870, 16; Ka vsze viditi je .. Lêpe goré, logé, nidne dolé KAJ 1870, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
níštrc -a m (ȋ) knjiž. nič1:
to jim je čisti ništrc;
prepirata se za prazen ništrc // ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrážček -čka m (ȃ) ekspr. obrazek: droben dekliški obražček / radovedni obražček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oglávnica oglávnice samostalnik ženskega spola [ogláu̯nica] 1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: kapuca 1.1. tak del oblačila kot del potapljaške obleke
2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SINONIMI: oglavje
ETIMOLOGIJA: iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogórek -rka m (ọ̑) majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah;
seči po ogorek v ogenj;
z ogorkom prižgati dračje // ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogórek -rka
m1.
majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa 2.
ostanek dogorele cigarete ali cigareSINONIMI:
cigaretni ogorek,
pog. čik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
ogorek ► ȯˈgȯːrak -rka m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ošíliti -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik ošíliti se ekspr.
postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
ošíljen -a -o:
ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
● ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otročè -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo;
otročeta so bežala pred njim;
obnašal se je kakor otroče osmih let 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otročè -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. |droben otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otrôček -čka m, člov. (ó; ȏ) manjš.; ljubk. |droben otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otročíček -čka m, člov. (ȋ) manjš.; ljubk. |droben otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
otròk1 -ôka
m1.
deček ali deklica v prvih letih življenjaSINONIMI:
ljubk. čukec,
knj.izroč. dete1,
knj.izroč. detece,
neknj. pog. froc,
ekspr. hlačar,
ljubk. hlaček,
ekspr. hlačman,
ekspr. korenjaček,
ekspr. kratkohlačnik,
ekspr. kratkosrajčnik,
ekspr. kričač,
star. kričaj,
ekspr. majceno1,
nar. majhno1,
knj.izroč. malček1,
pog. mali1,
ekspr. malič,
pog. malo1,
ljubk. mišek,
ljubk. mižek,
ekspr. najmanjši1,
ekspr. naraščaj,
ekspr. otročaj,
redk. otročajnar,
ekspr. otroče,
ekspr. otroček,
ekspr. otročič,
ekspr. otročiček,
redk. otrokec,
slabš. pamž,
ekspr. pestovanček,
ekspr. pestovanec,
ekspr. prirastek,
knj.izroč. spestovanec,
ljubk. srček,
pog. tamali,
nar. vpijat,
star. vreščaj,
ljubk. zlatek 2.
človeški potomec v odnosu do starševSINONIMI:
knj.izroč. dete1,
neknj. pog. froc,
knj.izroč. malček1,
ekspr. otroček,
ekspr. otročič,
ekspr. otročiček,
redk. otrokec,
slabš. pamž,
ekspr. pestovanček,
ekspr. pestovanec,
knj.izroč. spestovanec GLEJ ŠE SINONIM: rezultat2GLEJ ŠE: donošenček,
mrtvorojenec,
naiven,
nedonošenček,
novorojenček,
posmrtnik,
posvojenec,
posvojenec,
roditi se,
noseč,
pozakoniti,
pozakoniti,
pozakonjenje,
pozakonjenje,
pozakonjenje,
pozakonjenje,
previjati,
previjati,
previti,
previti,
rejništvo,
rejništvo,
roditi,
roditi,
roditi,
roditi,
starost,
starost,
starost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
ožíg -a m (ȋ) 1. knjiž. majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa; ogorek: veter je raznašal ožige;
iz ožigov se je kadilo 2. glagolnik od ožgati: na koži se vidijo posledice ožiga / zavarovati rastline pred sončnim ožigom / na tleh pred pečjo je precej ožigov ožganin3. agr. bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo: liste je napadel ožig;
škropiti proti ožigu / hrušev ožig bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih4. vet. mesto na določenem delu telesa s stalno drugače obarvano dlako: doberman ima črno ali rjavo dlako z rdečkastimi ali svetlo rjavimi ožigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pepíta -a tudi -- m (ȋ) droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: primeren je pepita ali karo // blago s takim vzorcem: kupiti tri metre pepita; v prid. rabi: pepita komplet; črno-bel pepita vzorec; pepita blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pepítast -a -o prid. (ȋ) ki ima droben dvobarven vzorec, nastal s križanjem navadno enako širokih svetlih in temnih prog: pepitasto blago / pepitasta obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
peréšček -čka m (ẹ̑) pog. peresce: kurji perešček / posodite mi perešček peteršilja malo// ekspr. droben, slaboten človek: le kaj boš naredil, ti perešček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
peréšček -čka m (ẹ̑) manjš.; knj. pog. peresce; člov., poud. |droben, slaboten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pẹ́sək 1., -ska, m. der Sand; črstev kakor p. = kerngesund, Fr.-C.; droben, debel p., feinkörniger, grobkörniger Sand; kopani p., der Bergsand, Cig.; zlati p., der Goldsand, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pések -ska m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
peščén -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosapeščéno prisl.:
peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píšče -ta stil. piščè -éta s (ī; ȅ ẹ́) kokošji mladič, zlasti mlajši, manjši: koklja kliče, vali, vodi piščeta;
kragulj je odnesel pišče;
zbiral jih je kakor koklja piščeta / pojedel je pol piščeta piščanca
● ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo// mladič nekaterih ptičev: labodja piščeta; piščeta prepelice // ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: takrat si bila še pravo pišče / kot nagovor kaj boš ti, pišče, proti njemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píška -e ž (ȋ) nav. ekspr. piščanec, mlada kokoš: piška je znesla jajce;
piške enega gnezda / pečena piška
● nar. klicati piške kokoši// ljubk. droben človek, navadno ženska: naša piška je doma / kot nagovor pridi k meni, piška zlata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píškav -a -o prid. (í) 1. črviv: piškav oreh;
piškavo sadje / piškava miza 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben1:
pridelali so piškav krompir;
letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled;
piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
píškav -a -o; bolj ~ (í) ~ oreh; poud.: ~ krompir |droben|; ~ razlog |nepomemben|; ~ ugled |majhen, neznaten|; ~ zob |gnil|; ~o vreme |slabo, deževno|; Otrok je precej ~ |slaboten, šibek|; Ves svet se mu zdi ~ |malovreden, ničvreden|píškavost -i ž, pojm. (í) ~ sadja; poud. ~ zob |zobna gniloba|; števn., poud. razburjati se zaradi ~i |nepomembnih stvari|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
piškec ► ˈpiškac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin:a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec;
plinski vod;
plinska napeljava, pipa;
plinska peč, svetilka;
plinska vrtina;
plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pomislek o variantah veznika »kot«Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:
Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.
Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.
Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.
Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.
Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo.
Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.
- SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
- SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
- SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
- SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko
Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
- Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
- Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
- Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
popr̀h, -pŕha, m. der Anflug, der Beschlag, Erj. (Min.); (snežni) p., der Schneeanflug, V.-Cig.; po vrhu srenja je padel droben poprh, Gor.; tudi: póprh, -pŕha.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potujóči pések -ega -ska m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povôden -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali
♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prášek -ška m (ȃ) 1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu
♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek 2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek 3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše
● ekspr. niti praška moke nimam več prav nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prašek ► pˈraːšėk -ška m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prčkarija ► pr̥čkaˈriːja -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
predrôben tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
predroben ► predˈrȯban predˈroːbna predˈrȯbnu prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
premájhen -hna -o (ȃ) ~ prostor; poud. droben, ~ človek |zelo majhen|premájhnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pȓh -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pribít Frazemi s sestavino pribít:
obstáti kot pribít,
sedéti kot pribít,
státi kot pribít
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pritlíkavec -vca m (í) 1. človek neobičajno nizke rasti: bil je droben pritlikavec;
nastop pritlikavcev v cirkusu // ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec 2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pronicajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) droben, ~ dež; neobč. človek s ~im pogledom s pronicljivim, pronicavim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas;
pronicavi žvižg lokomotive 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež pronicávo in pronícavo prisl.:
pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pronikajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) droben, ~ dež; neobč. ~ pogled pronicljiv, pronicav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
proníkati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave pronikajóč -a -e:
padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršíca -e ž (í) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice;
pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica
♦ agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršíca -e
ž1.
zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove 2.
agr. zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč] ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršìč -íča m (ȉ í) suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča;
smučati se po pršiču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršìč -íča
m droben sneg, ki ima malo mokrote
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
pršȉč -íča m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršìč -íča m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pršíčast -a -o prid. (í) podoben pršiču: padal je droben, pršičast sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pržína -e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pulv. subt. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ríba -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rósa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
síp -a m (ȋ) 1. star. sipek pesek: s sipom posuta pot;
sip in prah 2. alp. droben pesek, drobni delci razpadlih kamnin na zgornjem delu melišča: pobočje je pokrival sip in grušč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
síp -a m, snov. (ȋ) alp. |droben pesek na zgornjem delu melišča|; star. sipek pesek, sipa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
síp -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sípek2 -pka -o prid. (í) ki sestoji iz zelo drobnih, majhnih, med seboj nesprijetih delcev: sipek pesek;
sipka snov, zemlja;
sipko gnojilo / kosovni in sipki material; sipki premog; pog. sipki sladkor kristalni sladkor; pren., knjiž. smeje se z drobnim, sipkim smehom
♦ petr. sipka kamnina // navadno v zvezi s sneg suh in droben: padal je sipek sneg; po sipkem snegu je težko hodil / sipki zameti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skálni dróbec -ega -bca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slínček slínčka samostalnik moškega spola [slínčək] 1. pripomoček iz blaga, gume, ki se dojenčku namesti okrog vratu za zaščito oblačil pri hranjenju, slinjenju1.1. kar spominja na ta pripomoček
ETIMOLOGIJA: iz *slinec, iz ↑slina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
soldátek -tka [sou̯datək tudi soldatək; drugi pomen sou̯datək in soldatək] m (ȃ) 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sŕbec -bca m (ȓ) zool. droben zajedavec, ki sesa živalske sokove in povzroča garje, Sarcoptes scabiei: srbec rije po koži;
srbci na človeku, živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
srhlína -e ž (í) alp. droben, rahel sneg: z vej se usipa srhlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
staríha -e tudi -a m (í) ekspr. starec: droben, plešast stariha / kot nagovor no, stariha, kaj boš storil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stenografȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stenọ̑za -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stółči, stółčem, vb. pf. zerstoßen; na drobno s., klein stoßen; s. na droben prah, pulverisieren.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
strežè -éta m (ȅ ẹ́) star. strežnik, navadno majhen, droben: streže mu je prinesel časopis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stŕžek -žka m (ȓ) 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek;
sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stŕžek -žka m živ. (ȓ) |ptič|; člov., ljubk. |droben otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stvòr stvôra m (ȍ ó) 1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor;
ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni človek, to je stvor 2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori;
to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije 3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere;
stvori in predmeti / človeški stvor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súh1 -a -o
prid.1.
ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ki ima malo ali nič vlage, mokrote 2.
ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesaSINONIMI:
ekspr. anoreksičen,
ekspr. koščen,
neknj. pog. kumrn,
ekspr. mršav,
knj.izroč. okostenel,
ekspr. okostnjaški,
knj.izroč. omršavel,
ekspr. pajkast,
ekspr. pajkovski,
ekspr. posušen,
ekspr. preklast,
ekspr. presuh,
ekspr. pretegnjen,
ekspr. pretrgan,
knj.izroč. rebrast,
knj.izroč. rebrat,
knj.izroč. shujšan,
nar. slok,
knj.izroč. sršav,
zastar. strunast,
star. suhoreber,
ekspr. suhoten,
pog. špičast,
nar. švigljast,
ekspr. tanek,
ekspr. trskast
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
súhcen -a -o [suhcən] prid. (ȗ) ekspr. zelo suh in droben: suhcena deklica, ženica;
majhen in suhcen / prijel jo je za suhceno roko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súkanček -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: pripraviti sukančke za juho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svíšč3 -a m (ȋ) min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek: s sviščem mešana prst / hoditi po svišču / naplavljeni svišč; puščavski svišč
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter; sviž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svíšč3 -a
m min. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
svíšč -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svíž -a m (ȋ) knjiž. zelo droben, naplavljen ali z vetrom nanesen pesek; svišč3:
tla, pokrita s svižem / gaziti po blatu in svižu / naplavljeni sviž
♦ alp. sneg, ki ga nosi s seboj veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ščę́kavəc, -vca, m. = droben prod, der Kieselsand, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škrpíca -e ž (í) knjiž. droben, majhen človek: tajnik stranke, bledolična škrpica z velikimi, zelenimi očali (F. Kozak)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šumotljáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž. (pritajeno) šumljati: klasje šumotlja v vetru / zunaj šumotlja droben dež (pritajeno) šumljajoč pada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tekút -a m (ȗ) zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri;
kokoši imajo tekute
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tekut ► ˈtekȯt teˈkȯːtė ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tísk -a m (ȋ) 1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel;
pripraviti knjigo za tisk;
papir za tisk;
tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk // kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk;
razvoj, zgodovina tiska;
delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski 3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal;
mnenje, pisanje tiska;
izjava za tisk;
radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tóčkasti vkljúček -ega -čka m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tráven2 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka;
travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva / travni tepih enakomerno izrezan kos vzgojene trave s koreninskim sistemom in zemljo
♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica mešanica semen različnih trav; travno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se zasejejo njive s travami; zool. travna pršica droben zajedavec zlasti na klasju žit, ki povzroča predčasno dozorevanje, Pediculopsis graminumtrávno prisl.:
travno zelena bluza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska] 1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, kot pripomoček za svetenje
1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa
2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka
3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae
4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: suh kot trska ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
učênček -čka m (é) nav. ekspr. manjšalnica od učenec: droben učenček;
učenček prvega razreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
učíteljček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od učitelj: droben, mlad učiteljček / sanjaril je o karieri, nazadnje pa je samo učiteljček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
umívati -am nedov., tudi umivála (í) 1. čistiti telo, del telesa navadno z vodo in milom: umivati bolnika;
umivati otroku glavo, roke;
umivati se z milom;
navadno se umiva z mrzlo vodo;
pogosto, temeljito se umivati;
lase si umiva enkrat na teden;
noče si umivati zob / ekspr.: droben dež mu umiva obraz mu pada po obrazu; roža se umiva v rosi jo pokriva rosa; umivati se s solzami jokati; žalovati
● roka roko umiva človek vrača zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; umivati si roke (kot Pilat) ne sprejemati odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno2. pomivati: umivati okna in vrata / umivati sadje prati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
úra1 -e ž (ū; v pomenu napravaȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel;
dan ima štiriindvajset ur;
hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro;
ekspr. niti ure nisem spal;
predstava traja približno dve uri;
vrniti se čez pol ure, v pol ure;
iti za pol ure na sprehod;
javiti se v štiriindvajsetih urah;
ekspr. nimam niti ure miru;
vlak ima uro zamude;
ni uro od tega, kar je prišel;
molčati ure dolgo;
uro pozneje / voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na uro [60 km/h]; biti plačan na uro; ure in ure se pogovarjati; iz ure v uro je slabše; uro za uro pričakovati / navadno s števnikom, pri označevanju krajevne oddaljenosti: dve uri hoda od tukaj; do mesta je nekaj ur vožnje z vlakom; elipt.: do tja je dve uri; poznajo ga pet ur daleč // navadno s števnikom ta enota glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: druga popoldanska ura je minila; star. priti domov enajsto uro ponoči med deseto in enajsto (uro)// začetek te enote, določen glede na oddaljenost od določenega časa, navadno od polnoči ali poldneva: cerkvena ura bije ure in četrti; sonce vzide ob peti uri [5. uri] in dvajset minut; začetek predstave ob dvajseti uri [20. uri] 20h; vstajati pred šesto (uro) / popoldne bom doma med tretjo in četrto (uro) med petnajsto in šestnajsto (uro) / avtobusi vozijo ob uri ob vsakem začetku te enote2. s prilastkom ta enota glede na trajanje česa: delovne, obratovalne, parkirne, pog. režijske ure;
strojna ura ko stroj dela;
ura letenja, vožnje / redne ure in nadure 3. časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut: danes imamo pet ur;
učitelj sprašuje, razlaga celo uro;
zadnja ura odpade;
pri uri, med uro zgodovine / glasbena, jezikovna ura; voj. žarg. politična ura namenjena političnemu izobraževanju vojakov; ura političnega izobraževanja vojakov / šolska, učna ura / pog.: dajati ure iz klavirja poučevati klavir zunaj šole; imeti ure iz klavirja učiti se klavir zunaj šole; hoditi k uram, na ure tujega jezika 4. mn., s prilastkom omejeno trajanje, približno določeno glede na časovno enoto šestdesetih minut: zgodilo se je v jutranjih urah;
kaj delaš v prostih urah / delati po urah po končanem delovnem času; uradne ure od 8h do 12h / ekspr. uživati ure mladosti 5. ekspr., navadno z rodilnikom omejeno trajanje ali trenutek glede na kak dogodek: prišla je ura odločitve, slovesa, zmage;
ob uri kosila / ure obupa, sreče / komaj čakam ure, ko se bova spet srečala 6. čas, določen z oddaljenostjo od določenega trenutka dneva, navadno od polnoči: koliko je ura;
ura je štiri in tri minute [4.03 ali 16.03];
ura je poldne;
bila je že pozna ura;
ura se bliža šesti;
ura gre na polnoč kmalu bo polnoč;
ugotoviti uro po soncu;
lahko prideš vsako uro podnevi ali ponoči ob katerikoli uri;
izvedeti uro odhoda / delati čez uro čez čas, ko se končajo delovne ure7. naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno na številčnici: ura bije, tiktaka, zvoni;
ura gre, stoji;
ura kaže tri četrt na enajst;
njegova ura prehiteva, pog. gre naprej;
moja ura zaostaja, pog. je zadaj;
naravnati uro;
pogledati na uro;
po moji uri je točno tri;
švicarska ura;
zlata ura / naviti uro; kazalca ure; kolesje, vzmet ure; pašček za uro / električna ura; kuhinjska, namizna ura; kvarčna ura ki deluje na osnovi kremenovih kristalov; moška ura; ročna ali zapestna ura; stenska, stolpna, žepna ura; ura na uteži / sončna ura ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico; šahovska ura z dvema številčnicama in dvema samostojnima mehanizmoma za merjenje časa, ki ga igralca porabita za poteze; vodna ura nekdaj posoda za merjenje časa z višino vode, tekoče skozi majhno odprtino// navadno s prilastkom naprava za merjenje časa z določenim posebnim namenom: sprožiti uro; kontrolna ura ki zaradi kontrole zaznamuje čas posega v njen mehanizem; vreči kovanec v parkirno uro za merjenje časa parkiranja na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno; ura peklenskega stroja; ura na (električnem) štedilniku s pripravo, ki ob določenem času vključi ali izključi električni tok8. pog. merilna naprava s številčnico, lestvico in kazalcem: montirati uro / ura za pritisk pare v kotlu manometer; meriti porabo vode z uro z vodnim števcem
● šalj. pohitite, ura bo noč kmalu bo noč; ekspr. takoj je vedel, koliko je ura kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. ure so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; mestni čuvaj je klical ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjal, koliko je ura; ekspr. naviti komu uro kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; pog., ekspr. v mesto sem šel samo na uro pogledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; otrok še ne pozna na uro še ne zna razbrati časa z ure; ekspr. dvanajsta ura jim bije skrajni čas je, da kaj storijo; huda ura neurje; ekspr. doma bo spet huda ura kričanje, prepiranje, pretepanje; nar. mrtvaška ura trdoglav, kukec; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; star. prišla je njena ura čas poroda; publ. policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano; policijska ura nekdaj določen čas, navadno ponoči, v katerem javne točilnice in zabavišča ne smejo biti odprta; ekspr. odbila mu je poslednja, zadnja ura umrl je; ekspr. poslednja, zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priznati kaj v svoji slabi uri v času večje popustljivosti, odkritosti; iron. pa še zlato uro, ali ne izraža posmehovanje pretiranim željam, zahtevam koga; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; vrteti se v smeri kazalcev na uri od leve proti desni; dela kot ura hitro, natančno; brez prekinitev; biti natančen kot ura zelo; drži se kot huda ura jezno; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ura zamujena ne vrne se nobena; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ biol. biološka ura fiziološki mehanizem, ki uravnava ritmično pojavljanje določenih pojavov pri živih organizmih; elektr. programska ura s katero se naravna časovni potek programa; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; fiz. atomska ura naprava za merjenje časa z nihajnim časom elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja curek atomov; digitalna ura ki kaže čas s številkami, ne kazalci; kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata [kWh]; rad. radijska (šolska) ura radijska oddaja, namenjena šolskemu pouku; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši, študenti; neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti; teh. ura nič čas izstrelitve vesoljske ladje, rakete ob koncu odštevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
usúkanček -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukančki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
usúkanec -nca m (ú) 1. nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukanci 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti usukanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth (d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vijáček -čka m (á) manjš. ~ pri uri; poud. biti droben ~ v stroju |nepomemben človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
voják -a
m pripadnik vojskeSINONIMI:
borec,
knj.izroč. bojevnik,
zastar. bojnik,
star. borilec,
zastar. boritelj,
star. soldat,
star. soldatek,
ekspr. vojaček,
zastar. vojnik,
zastar. vojskar,
star. vojščak,
star. žolnir
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: biti vojak garnizijski vojak iti k vojakom najemniški vojak navadni vojak postati vojak
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
vtihotápljati -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljatia) čez državno mejo v državo: vtihotapljati prepovedane knjige;
vtihotapljati mamila v državo / vtihotapljati čez mejo b) v kaj sploh: vtihotapljati alkoholne pijače v tovarno / kukavica vtihotaplja jajca v gnezda drugih ptic / vtihotapljati slepe potnike pod ladijski krov / obveščevalne službe povsod vtihotapljajo svoje ljudi; pren. vtihotapljati svoje nazore vtihotápljati se ekspr.
1. skrivaj, neopazno prihajati v kaj: vtihotapljati se pri stranskih vratih / v stanovanje se vtihotaplja droben prah
2. nezaželeno pojavljati se v čem: počasi se vtihotapljajo tuji običaji
● ekspr. v njeno srce se vtihotaplja nemir postaja nemirna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zakapljáti -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe;
brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (na redko) deževati// ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapadnik ► zaˈpaːdnėk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zgradba »biti nekoga sram«, pridevnik »kratcen« in vejica pred »in«- Zanima me, ali je v knjižnem jeziku pravilno: Ni je treba biti sram.
(Vem sicer, da se to lahko reče tudi drugače: Ni treba, da jo je sram. Ni se ji treba sramovati.)
- Ali lahko iz besede kratek tvorimo kratcen (ali kratkcen?), podobno kot iz majhen tvorimo majcen ali iz droben drobcen?
- Vejica pred in: Zanima me, kaj pomeni, da sta osebka slabo združljiva. Je dovolj, da sta različna? Pravopis je zelo skop, nekoliko bolj informativen pravopis iz leta 1962 (ali to, kar piše v njem o tej vejici, še drži?).
Ali je torej vejico mogoče (treba) postaviti v takih primerih: Sestra se je vrnila, in takrat sem opazil, da je utrujena. Pogledala sem ga, in v očeh je imel žalost. Šele odgovorno okolje omogoča nekaj več, in šele to nekaj več spodbuja razvoj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zvéžček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od zvezek: zapisati ime v zvežček;
droben, majhen zvežček / zvežček pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zvéžčič -a m (ẹ̑) manjšalnica od zvezek: naslove si zapisuje v poseben zvežčič;
droben zvežčič / zvežčič pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žénskast -a -o prid. (ẹ́) ekspr. ki ima ženske značilnosti: droben ženskast obraz / fant je preveč ženskast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žviš [žvȉš
]
samostalnik moškega spoladroben pesek, ki ga nosi veter
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.