drséčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) drséči délovni čàs -ega -ega čása m (ẹ́, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; fleksibilni delovni čas, gibljivi delovni čas: uvesti drseči delovni čas; Še sreča, da ima drseči delovni čas in lahko pride v službo tudi po osmi uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
drséti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
// lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
// drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen - 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
- 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
drsèč -éča -e: mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fleksibílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) fleksibílni délovni čàs -ega -ega čása m (ȋ, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, gibljivi delovni čas: Izkušnje iz držav severne Evrope, ki starše z otroki aktivno podpirajo z davčnimi olajšavami, mrežo vrtcev in možnostjo fleksibilnega delovnega časa, so se pokazale za spodbudne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gibljíviSSKJ -a -o prid. (í) gibljívi délovni čàs -ega -ega čása m (í, ẹ́, ȁ á)
delovni čas, ki se glede začetka in konca lahko prilagodi potrebam delavca ali delodajalca; drseči delovni čas, fleksibilni delovni čas: uvesti gibljivi delovni čas; prednosti gibljivega delovnega časa; Delež zaposlenih z gibljivim delovnim časom se je v podjetju povečal z 10 na 40 odstotkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tečáj -a m (ȃ) - 1. priprava, ki nosi vratno, okensko krilo in omogoča odpiranje, zapiranje: namazati tečaj; sneti s tečajev; ekspr. ob eksploziji so vrata skočila s tečajev; natakniti okno, vrata na tečaje / vrata so se stresla v tečajih
- 2. geogr. točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os: poldnevniki segajo od tečaja do tečaja; sploščenost zemlje ob tečajih; južni, severni tečaj / zemeljski tečaj
- 3. skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost: obiskovati, prirediti tečaj / vpisati se v tečaj / nadaljevalni, večerni, začetni tečaj; plavalni, strojepisni tečaj; tečaj angleščine; tečaj za vaditelje
- 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev: spremeniti, zvišati tečaj; menjati dolarje po uradnem tečaju; tečaj marke raste / drseči tečaj nihanje tečajev deviz in valut zaradi ponudbe in povpraševanja na trgu; emisijski tečaj cena nekaterih vrednostnih papirjev ob izdaji; obračunski tečaj za obračunavanje tujih valut na osnovi vrednosti določene valute
// devizni tečaj
● bibl. tečaj dolžinska mera, približno 200 m; stadij; zastar. učiteljišče je imelo štiri tečaje letnike; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. premikati svet v tečajih zelo spreminjati razmere na svetu; zastar. tečaj časopisa, revije letnik; tečaj gugalnega konjička, zibelke polkrožna deska, letev, ki omogoča zibanje; nar. mlin na tri tečaje kamne
♦ astr. nebesni tečaj točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; severni nebesni tečaj; ekon. borzni tečaj na borzi ugotovljena cena; paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto; geogr. tečaj mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji; strojn. tečaj del gredi, ki je v ležaju; šol. dopisni tečaj; intenzivni tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zatíkati1 -am nedov. (ȋ) - 1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatikati razglednice za okvir slike; sporočila mu zatikajo kar za vrata; rad si zatika okraske za klobuk za trak na klobuku
// zatikati revolver za pas
// s sunkom, potiskom delati, da kaj ozkega, podolgovatega pride z enim delom v kaj ozkega, tesnega: dekleta so jim zatikala cvetove v gumbnice; zatikati drogove za kavlje / zatikati palice med špice koles vtikati - 2. s sunkom, potiskom delati, da kaj s svojim navadno koničastim, ožjim delom pride v kaj in tam ostane: zatikati v sneg zastavice za označevanje proge / zdravnik je počasi zatikal iglo v mišico
zatíkati se - 1. z navadno ostrim, koničastim delom zadevati ob kaj in se ustavljati: trnki so se zatikali za plavajoče veje / koščice se rade zatikajo v grlu
- 2. pri premikanju, gibanju z enim delom zadevati ob kaj in se ustavljati: drseči hlodi so se zatikali ob korenine; jermen, tekoči trak se pogosto zatika / pri odklepanju se ključ zatika
- 3. ekspr. navadno za krajši čas prenehavati nemoteno potekati: financiranje kulture se zatika; pogovor se je začel zatikati / pri preskrbi se zatika; brezoseb. pri objavi teh del se je zatikalo
- 4. brezoseb., s smiselnim osebkom v dajalniku pri govorjenju nehote, nenamerno delati premore, prekinitve: poročevalcu se je zatikalo; pri pripovedovanju se mu je zatikalo
● glas, jezik se mu zatika ne izgovarja, ne govori gladko
zatikáje: zatikaje palico v tla, je počasi odšel
zatikajóč -a -e: zatikajoč se ključ; zatikajoč se pogovor; prisl.: zatikajoče se brati, govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.