duhóvski -a -o prid. (ọ́) - 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast
- 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka
duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dúšen -šna -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik
- 2. zastar. duševen: dušni napor; dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih zmožnostih ga prekaša
- 3. zastar. duhoven: prenesti spopad na dušno področje / živi bogato dušno življenje
dúšno prisl.: uničil ga je dušno in telesno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dušéven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov;
duševni razvoj, ustroj otroka;
duševne bolezni, motnje;
duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo // nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokedušévno prisl.: biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mentálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duševen: otrokov mentalni razvoj;
mentalne motnje;
telesno in mentalno zdravje / mentalno delo / mentalni delavci
♦ jur. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi; med. mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otrokementálno prisl.: mentalno nerazvit, prizadet otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
možgánski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja
- 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
♦ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhičen -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi;
psihične bolezni, motnje;
psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja
♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizempsíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka;
psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni
♦ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psiholóški -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
- 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spirituálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.